Vključitev

Na poti k inkluziji

 

Inkluzija nikakor ni bav-bav, ampak je lahko osvežitev za pedagoško prakso. Upravičen pa je lahko strah učitelja pred neznanimi zahtevami inkluzije. Zato je prav, da se z izzivi inkluzije tudi seznani.

Področje izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Sloveniji v zadnjih letih doživlja velike spremembe. Nova zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 2000, je inkluzijo opredelila kot osnovni princip na tem področju. V skladu s tem se povečuje število otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v običajne oblike izobraževanja. Poleg tega še vedno ostajajo posebne vzgojno-izobraževalne ustanove, ki izvajajo prilagojene programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Inkluzija je proces, v katerem večinska šola in družbeno okolje zmanjšuje ovire otrokom s posebnimi potrebami, kar omogoča enakovredno sodelovanje vseh otrok v izobraževalnem procesu.

 

Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni večinski šoli

V tem pisanju želim nakazati fenomen inkluzije za slepe in slabovidne učence. Vključitev omogoča izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na večinski osnovni šoli.

Vključitev ni samo dejstvo, da je v razred prišel nov učenec, ki je drugačen in potrebuje več pozornosti, ampak mora biti vključitev skrbno načrtovan projekt, ki omogoča, da se v redno izobraževanje integrira učenec s posebnimi potrebami. Ta vključitev mora biti načrtovana in pripravljena. Pomembna je strokovna usmeritev in s tem individualizirani program, ki se opredeli, spremlja in eventualno dopolnjuje. Glede na sklep strokovne skupine je opredeljena dodatna strokovna pomoč in obseg specialnega usposabljanja.

Slepi ali slabovidni učenec lahko osvaja program redne osnovne šole, potrebuje le drugačne metode, pripomočke, prijeme in poti za dosego istega učnega standarda.

Vsekakor je vključitev v večinsko šolo lažja takrat, ko je učenec obiskoval vrtec in je bil deležen specialne tiflopedagoške obravnave. Kasnejše vključevanje pa je za učenca lahko težje, ker je bolj izražen socialni element, individualne razlike med učenci v razredu, kritičnost, povezovanje in sodelovanje v skupini itd. Seveda je lahko tudi obratno. Če slepi otrok v predšolskem obdobju ni bil deležen specialne obravnave in priprave na šolo, je  uspešno vključevanje lahko vprašljivo. Tu je ključna zgodnja obravnava. Le tako se lahko začne pravočasno svetovanje in tiflomobilna pomoč na domu.

Prav tako je lahko izjemno uspešna kasnejša vključitev, pod pogojem, da je učenec usposobljen za delo s specialnimi pripomočki in učili, da je usposobljen v orientaciji, socializaciji in komunikaciji, da je računalniško opismenjen in obvlada slepo desetprstno tipkanje.

Vključitev slepega ali slabovidnega učenca,  je kot celota kompleksno dejanje, ki ne sme biti na ramah samo enega učitelja, ampak vse šole. Zato je prav, da se celoten kolektiv informira o funkcioniranju in potrebah učenca, ki se je vključil na šolo. Tu mislim tudi na izvajanje dodatne strokovne pomoči na šoli s strani specialnega pedagoga in aktivna vloga šolske svetovalne službe.

Na takšnih temeljih bo inkluzivna šola lahko resnično zaživela. Za uspešno vključitev je najpomembnejše timsko delo. Vsak vključen otrok potrebuje svoj individualni projekt pomoči in usklajenega sodelovanja strokovnega tima v vseh letih šolanja. Projekt vključitve bo zaživel, če bodo vsi udeleženi v projektu med seboj sodelovali, tako učenec, starši, šola kot tudi specialna ustanova.

 

Pouk s slepimi in slabovidnimi učenci je specifičen

Videči otroci z usmerjenim opazovanjem in posnemanjem spontano pridobijo veliko novih pojmov in spretnosti. Vzpodbujamo in usmerjamo jih, da znajo izbrati pravo informacijo. Pri slepih in slabovidnih učencih je pot do novih znanj veliko bolj kompleksna. Pomembna je nazornost in neposredna zaznava.

Slepi učenec mora veliko znanj osvojiti s tujo pomočjo oz. s  treningom in v konkretni situaciji. Informacije pridobiva po okrnjenih poteh zaznave. Zato so le-te lahko nepopolne in nejasne. Tudi pri slabovidnih učencih so močno izražene individualne težave v zaznavanju. Učenec bo v izobraževalnem procesu v številnih učnih situacijah potreboval individualen in individualiziran pristop. Zato mora učitelj to pri vsakdanjem delu v razredu tudi upoštevati.

Učitelj v večinski inkluzivni šoli potrebuje določena znanja iz tiflopedagogike. Zato se bo udeleževal delavnic in praktičnega usposabljanja  na centralni ustanovi za slepe in slabovidne. Pri vsakdanji praksi pa mu bodo v pomoč nasveti mobilnega tiflopedagoga.

O inkluzivni večinski šoli lahko govorimo šele takrat, ko bo slepi ali slabovidni učenec enakovredno in sproščeno zaživel med svojimi vrstniki in bodo na šoli upoštevane njegove individualne potrebe.


Kako naj bodo na vključitev pripravljeni učenci na inkluzivni šoli?

Tudi učenci na večinski osnovni šoli oz. v razredu, v katerega se bo vključil slep ali slaboviden učenec, morajo biti seznanjeni z vključitvijo. Seveda je pristop k učencem na nižji stopnji drugačen kot na višji stopnji. Pomembne so prve informacije, ki morajo biti podane korektno in realno. Druge informacije lahko pridbijo učenci sproti v konkretni situaciji ali spontano.

Glede na komunikativnost in »odprtost« slepega učenca je lahko pomoči s strani sošolcev preveč. Na to je pozoren tudi učitelj, ki vzpodbuja slepega učenca k večji samostojnosti. Prav je, da učenec po določenem času prilagajanja postane čimbolj neodvisen v razredu in pri vsakdanjih opravilih.

Slepi ali slabovidni učenec nikakor ne sme biti breme za šolo, v katero se vključuje. To pa se lahko zgodi takrat, ko šola na vključitev ni pripravljena, ko učenci na šoli niso dovolj oz. niso pravilno informirani o vrstnikih s posebnimi potrebami. Učenci v razredu so radovedni in radi priskočijo na pomoč. Zato je dobro, da dobijo čim več informacij. Prav je, da so te informacije posreduje tiflopedagog z zgledi in nazornimi primeri.

Uspešnost vključevanja učencev s posebnimi potrebami je odvisna od sprejetosti pri vrstnikih (pozitivne izkušnje, možnost sodelovanja v razredu, možnosti za uspešno učenje vseh otrok, usmerjenost v dosežke).

 

Kako naj se na vključitev pripravijo starši?

V današnjih razmerah si težko predstavljamo inkluzijo brez aktivnega sodelovanja staršev. Starši pa nikakor ne smejo biti osamljeni. Pomoč jim nudijo tako tiflopedagogi kot svetovalni delavci in učitelji na šoli. Izjemno pomembno pa je tudi pravilno informirano in ozaveščeno okolje.

Starši vključenega otroka potrebujejo določeno znanje in  korektno svetovanje. Njihovo sodelovanje s šolo in specialno ustanovo za slepe mora temeljiti na odprtem partnerskem odnosu. Le takšen položaj staršev lahko pripomore k njihovi uspešni vlogi pri opravljanju odgovornih nalog vzgojitelja in pomočnika otroku pri delu v šoli in doma.

Današnji čas postavlja pred starše in učitelje nove izzive. Poleg izobraževanja je izjemno pomembna vzgoja. Prav opozorila nekaterih šolskih sociologov o razvajenosti otrok so še kako na mestu.

“Razvajanje ni v tem, ker bi imeli otroka preveč radi, marveč v tem, ker ga s tem prikrajšamo za pomembne izkušnje, brez katerih bo v življenju težko shajal. ” (Žorž, Razvajenost rak sodobne vzgoje, Mohorjeva družba, 2006)

Še posebno usodna pa je lahko razvajenost za slepe in slabovidne učence. Starši so otroku v oporo, kot partnerji in svetovalci. Omogočajo mu tudi optimalne pogoje za domače delo in prosti čas.

 

Pogoji za uspešno vključitev so prilagoditve

Za uspešno vključevanje slepih in slabovidnih učencev v večinske šole niso dovolj samo teoretična izhodišča, temveč  uresničevanje le-teh v praksi. To pa niti slučajno ne more biti omejeno samo na golo vključitev in izvajanje specialno-pedagoške pomoči s strani tiflopedagogov. Vključitev mora biti proces, ki resnično pripelje k inkluziji. Zato je vključitev vzajemen projekt v katerega se aktivno vključijo strokovni  tim učiteljev na večinski šoli in specialni ustanovi.  Cilj za vključenega učenca  je inkluzija s poudarkom na sprejetosti. Sprejetost je vzajemo dejanje vključenega učenca in okolja.

Slep ali slaboviden učenec potrebuje glede na komunikacijsko pot poseben pristop in metodično-didaktične prilagoditve, ki jih uporablja pri pouku.

Brez specialnih učil, učnih pripomočkov in posebnih znanj je vključitev  vprašljiva. Osnova je s specialnimi učili in učnimi pripomočki opremljen kabinet oz. razred, ki je prilagojen za pouk s slepim ali slabovidnim učencem.

Prav tako pa so pomembne tudi funkcionalne prilagoditve na šoli

Večinsko šolo na katero se bo vključil slep ali slaboviden učenec, naj le ta spozna že pred vključitvijo. Tiflopedagog v sodelovanju z vodstvom šole učencu razkaže šolske prostore in opozori na elemente, ki so lahko ovira za varno gibanje. Predlaga primerne predhodne ukrepe: dodatna osvetlitev, tipne ali barvne oznake, dodatne vaje v orientaciji na šoli. Tiflopedagog na osnovi individualnega načrta usposobi slepega ali slabovidnega učenca za samostojno in varno gibanje po šoli. Ali bo učenec, ki je slep pri hoji uporabljal palico ali ne, je v veliki meri odvisno od njega samega. Prav je, da tiflopedagog informira

 

Komunikacija in komunikacijske poti

Oblike pouka in komunikacijske poti dela s slepimi in slabovidnimi učenci so praviloma individualne, toda ne na škodo skupinske dinamike. Individualne so predvsem zaradi uporabe posebnih pripomočkov, nujnosti neposrednega pristopa učitelja in svojevrstnih metod dela glede prizadetega vida in uporabe preostalih poti zaznave.

Komunikacija med slepim oz. slabovidnim učencem in učiteljem je že v osnovi specifična. Uspeh za učinkovito komunikacijo je medsebojno zaupanje učitelja in učenca. Učitelj se mora prilagoditi zaznavnim zmožnostim učenca in zato uporabiti primeren način komunikacije. Komunikacija je tako lahko posredna ali neposredna.

V razredu kamor je vključen slep učenec, poteka pretežna komunikacija na osnovi sluha. Govorjene informacije, ki jih posreduje učitelj, so lahko še bolj kakovostne, če je učitelj seznanjen z osnovami  retorike, to je s spretnostjo govorjenja oz. komuniciranja s slepimi ali slabovidnimi učenci.

Nebesedna komunikacija je za slepega specifična. To niso kretnje ali mimika, ampak predvsem neposreden dotik ali gib (pri orientaciji na zemljevidu, pri opisovanju določenega pojma, pri demonstraciji predmeta, pri spremljanju itd.). Neposredna komunikacija je potrebna pri demonstraciji ali predstavitvi točno določenega pojma. Predvsem pri novem pojmu ali zahtevnejši tipni informaciji učitelj vodi roko slepega do določene tipne informacije. Kasneje, ko učenec predmet ali določeno tipno informacijo osvoji pa naj bo pri otipu samostojen. Učitelj nudi le toliko pomoči kolikor jo učenec resnično potrebuje.

vključeni slepi ali slabovidni učenec ima kar nekaj možnosti pisne komunikacije. Slepi učenec bo zapisoval lahko na brajev pisalni stroj, na računalnik s pomočjo brajeve vrstice ali v elektronsko beležnico. V dogovoru z učiteljem lahko tudi snema (snemalnik, diktafon, kasetofon itd.). Več težav je lahko pri zapisovanju visoko slabovidnega učenca. Učenec ima možnost uporabe lupe ali elektronskega povečala.

Ko slaboviden učenec zapisuje, je učitelj pozoren na pravilno osvetlitev, na primeren zvezek in pisalo (papir, ki se ne blešči in pisalo, ki pušča intenzivno sled). Pazi tudi na zapis tabelske slike (ob zapisovanju le to tudi narekuje in po potrebi ponovi). Slabovidni učenec pa lahko zapisuje še na računalnik z večjo zaslonsko sliko ali predavanje snema.

Pisni zapisi: testi, eseji, naloge so glede na učenčeve individualne zaznavne zmožnosti različni. Zapiske si učenec zapisuje na brajev pisalni stroj ali s pomočjo brajeve vrstice na prenosni računalnik.

Neposreden stik pa se najbolj odrazi pri spremljanju slepega, ko spremljevalec z določenim gibom roke in telesa nakaže konkretno dejanje: stopi gor, premakni se v levo, primi vrata, bodi pozoren, konec pločnika, stopnica, primi se za ograjo itd. Spremljevalec slepega se mora seznaniti z osnovnimi pristopi in tehniko vodenja slepega.

Učitelj v inkluzivnem razredu s slepim ali slabovidnim učencem

Pri razlagi mora učitelj paziti predvsem na to, da učne vsebine in dejanja (pisanje na tablo, kazanje slik, predstavitev pojmov) čim bolj natančno ubesedi in nazorno predstavi.

Učna metoda demonstracije je predstavitev materialnega vira na način, ki omogoča maksimalno zaznavo slepemu ali slabovidnemu učencu. Pri demonstraciji moramo upoštevati nazornost in dostopnost tipni in zmanjšani vidni zaznavi.

Pri slabovidnih se manifestira niz težav zaznavanja, ki so pogojene z vrsto in obsegom prizadetosti vida. Ko učitelj predstavlja nek materialni vir, repliko ali predmet, to tudi upošteva (dodatna osvetlitev, delna zatemnitev, primerna podlaga itd.).

Pri demonstraciji za slabovidnega učenca je pomembna tudi podlaga. Sveteli predmeti se bolje opazujejo na temni podlagi in obratno.

Glede na specifične potrebe posameznega učenca je individualizacija pogoj za uspešno delo pri pouku. Tudi delo znotraj skupin je individualizirano. Učitelj mora paziti, da obremeni učence po sposobnostih. Pri posameznem učencu moramo upoštevati njegove  psihofizične in zaznavne zmožnosti, ki nas vodijo pri pripravi didaktičnih kompletov, učnih lističev in uporabi specialnih učnih pripomočkov. Že v procesu priprave na določeno vsebino moramo poiskati poti in načine, kako posameznemu učencu približati, razložiti in predstaviti vsebine ali določen  pojem.

Ko učitelj nekaj razlaga in riše na tablo, mora dejanja sproti komentirati in preveriti razumevanje tudi pri slepem ali slabovidnem učencu. Pravilno je, da isto risbo nariše še na pozitivno folijo. Veliko lažje je, če risbo za slepega nariše že v pripravi na pouk oz. pripravi ponazoritev tako, da bo le ta prilagojena percepciji slepega npr. z modelom ali materialnim virom.

Slep ali slaboviden učenec mora doseči enak standard znanja kot videči sošolec, kar učitelj ugotovi s preverjanjem in z nepristranskim ocenjevanjem, vendar mu mora učitelj zagotoviti ustrezne prilagoditve (povečan tisk, zapis v brajici) in podaljšan čas ob pisnem preverjanju.

Opazovanje in praktično delo zunaj razreda popestri pouk, motivira učence in poglablja znanje. Tako pridobljena izkustvena spoznanja  so trajna.

Za slepe in slabovidne učence so prav te oblike pouka nadvse dobrodošle. S pravilnim pristopom (nazornost) in uporabo specialnih učil in pripomočkov je lahko tudi slep in slaboviden učenec zunaj razreda nadvse uspešen. Uporabljal bo lahko številna tipu in sluhu prilagojena učila in pripomočke.

 

Koliko so danes trdni temelji Inkluzije

Inkluzija je v primerjavi z integracijo, le nekaj več. S tem, ko itegracija poudarja prilagajanje učenca večinski šoli, je poudarek pri inkluziji predvsem ta, da se večinska šola prilagaja vključenemu učencu. To v  praksi pomeni celovit proces vključevanja učenca s posebnimi potrebami v sredino, kjer je doma, kjer je njegova družina in prijatelji. Poudarja prilagajanje okolja otroku z upoštevanjem njegovih individualnih potreb. Prav tako pa tudi prilagajanja posameznika okolju.

Inkluzija ima v primerjavi z segregiranimi oblikami izobraževanja vsekakor prednost, toda le v pogojih, da je slep oz. slaboviden učenec enakovreden osebek v razredu in v okolju, kjer živi

 

Odzivi iz inkluzivnih večinskih šol so še deljeni. Učitelji potrebujejo več informacij, zgledov in vzpodbud. Zaskrbljeni so glede zagotavljanja ustreznih možnosti izobraževanja, primerne usposobljenosti in opremljenosti (uporaba specialne opreme in pripomočkov).

To odraža tudi naslednje mnenje učiteljice iz prakse:

»Vključevanje učencev s posebnimi potrebami v reden pouk se mi zdi zelo dobro. Škoda le, da tisti, ki so dali ta predlog, niso poskrbeli tudi za usposabljanje učiteljev za tako delo. Učitelji smo prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti.«

Inkluzija bo tako uspešna le, če bodo upoštevani vsi ključni strokovni, izobrazbeni, osebnostni in socialni kriteriji, ki so nedeljivi v celoti projekta vključitve slepega ali slabovidnega učenca na večinsko osnovno šolo.

Poučevanje slepih in slabovidnih učencev, ki so vključeni v večinske šole je kompleksni proces, saj zahteva pripravljenost, znanje in inovativni pristop učitelja.

 

Vsebine zapisa so iz knjige, Romana Brvarja; In šola inkluzivna šola.

Knjiga je pripravljena za natis!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: