Roman Brvar – Slepi in slabovidni učenci v integraciji

Uvod

 

Okvara vida ne pomeni le delne ali popolne izgube vida. Ta izguba spremeni tudi funkcije miselnega – kognitivnega spoznavanja. Okvara vida ima največji vpliv na senzorno-perceptivno področje. Močan vpliv je tudi na razvoj motorike. Nekoliko manjši vpliv se odraža v razvoju osebnostnih lastnosti. Skoraj zanemarljiva pa je povezanost med okvaro vida in razvojem stališč in vrednot.

Pomembno pa je dejstvo, da slepota oz. močna slabovidnost ni edini, pogosto niti ne najvažnejši element, ki bi določal razvoj človeka z izrazito okvaro vida. Velikega pomena so elementi: intelektualni potencial, stabilen konotivni prostor, dobra motivacija ter ugodne socialne razmere. Vsi ti elementi, pa še nekateri drugi skupaj s svojimi lastnostmi, relacijami in interakcijami oblikujejo individualno strukturo slepe oziroma močno slabovidne osebe.

 

Dejstvo je, da so pri slepih in slabovidnih učencih zaznavne zmožnosti močno zmanjšane. Zato je pri pripravi na konkretno uro pomembna priprava učnega gradiva in pripomočkov glede na preostale zaznavne poti (tip, sluh in preostali vid). Le to upoštevamo pri delu z učenci tako s specialnimi metodami kot z uporabo različnih pripomočkov  in pristopov, kot so uporaba Braillove pisave, tipnih predlog in predmetov za otip, raznih povečav, individualne osvetlitve, audio posnetkov, individualizacije itd.. Vse to omogoča učencem, ki so prizadeti na vidu, kvalitetno šolanje tako v azilu kot v rednem izobraževanju.

 

Ko gre za slabovidne učence, je težav nekoliko manj. Vendar so tudi tu težave pri zaznavanju zunanjega sveta, slabše ocenjujejo razdalje in smeri. Ne morejo, kot je običajno, spremljati dinamičnih sprememb v naravi. Predstave o predmetih in pojavih so zato v povprečju siromašnejše in včasih tudi neustrezne. Zato imajo težave pri posploševanju in oblikovanju pojmov. Ob teh težavah je razumljivo, da tudi zavzetost za osvajanje okolja ni tako krepka in je potrebna dodatna vzpodbuda učitelja in individualiziran pristop.

Zaradi manjkajoče integracijske funkcije vida so slepi vezani na parcialne-delne, konkretne izkušnje, ki po ugotovitvah raziskav upočasnjujejo razvoj in razumevanja pojmov.

Da bi se učenci s težavami vidnega zaznavanja lahko uspešno vključili v  izobraževalni proces, potrebujejo individualen specifičen pristop. Tu mislim predvsem na  primerne metode in oblike dela, na uporabo specialnih  pripomočkov in učil, na osvojena specialna znanja in tehnike. S takim pristopom lahko slep ali slaboviden učenec osvoji enak standard znanja kot njegov polnočutni vrstnik.

 

Integracija

 

Z vključitvijo učenca s težavami vidnega zaznavanja v integracijo nastopi občutljivo obdobje tako za vključenega učenca, njegove starše kot za sošolce in učitelja, ki uči v razredu.

Za uspešno vključevanje slepih otrok v integracijo niso dovolj samo teoretična izhodišča, temveč  uresničevanje le-teh v praksi. To pa niti slučajno ne more biti omejeno samo na izvajanje specialno-pedagoške pomoči s strani tiflopedagogov, temveč mora biti vključen celoten strokovni tim  šole, na katero hodi  učenec s težavami vidnega zaznavanja. 

Integracija bo tako uspešna le, če bodo upoštevani vsi ključni strokovni, izobrazbeni, osebnostni in socialni kriteriji, ki so nedeljivi v celoti integriranega izobraževanja posameznika.

 

Integranemu slepemu učencu ne zadoščajo samo specialna oprema in prilagojeni didaktični materiali ampak tudi specialna znanja in stalna pomoč usposobljenega učitelja.O uspešni integraciji ter enakih možnosti pri pouku lahko govorimo šele takrat, ko ima učenec s težavami vidnega zaznavanja zagotovljene vse individualne potrebe.

 

 

Poučevanje slepih in slabovidnih učencev

           

Pri poučevanju v razredu, kjer je slepi ali slabovidni učenec, mora učitelj upoštevati  individualne zaznavne in učne sposobnosti. Z individualnim pristopom, z ustreznimi tehnikami in pripomočki ter posebnimi metodami učenja lahko slepi ali slabovidni učenci uspešno osvajajo predpisane učne vsebine.

Slepi opazujejo na svojevrstni način – s tipom, z zaznavanjem vonja, okusa in s poslušanjem. Pri posrednem opazovanju so v ospredju seveda sluh, voh in kinestetični občutki, pri neposrednem opazovanju pa vsi čuti.

Zaradi izpada vida mora učitelj graditi na preostalih nadomestnih poteh  zaznavanja. To, kar videči vidijo, morajo slepi otipati, slišati, občutiti.

Temelj uspešnega in kvalitetnega pouka v razredu, kjer je slepi učenec, so posebna znanja: opismenitev v Braillevi pisavi, orientacija in mobilnost, socializacija in komunikacija.

Pri poučevanju slepih in slabovidnih mora učitelj upoštevati didaktična načela kot so dostopnost zaznavi slepih in slabovidnih, individualizacija, nazornost, življenjsko bližino itd… Prav tako so pomembne  tudi primerne učne metode kot so neposredno tipno zaznavanje, bližinsko opazovanje, demonstracija, ekskurzija itd. 

Metode in oblike dela s slepimi in slabovidnimi učenci so lahko obče ali pa posebne tiflo-pedagoške. Delo pri pouku s slepimi in slabovidnimi učenci zahteva posebne metode dela. Ločimo tri temeljne metode dela.                        

To so metoda dela za slepe, metoda dela za slabovidne in kombinirana metoda.

 

 

Na kaj  naj bo še posebno pozoren učitelj pri poučevanju slepih in

slabovidnih:

·        slepi in slabovidni učenci imajo težave pri zaznavanju zunanjega sveta;

·        praktične izkušnje in njihove predstave o prostoru in zunanjem svetu so skromne, dostikrat nepopolne ali celo izkrivljene;

·        zaradi skromnih prostorskih predstav je  njihova orientacija v prostoru relativno slaba;

·        izrazite težave so pri zaznavanju razdalj, smeri oz. vzajemnega odnosa med predmeti;

·        omejeni so pri spremljanju dinamičnih procesov in pojavov in ne morejo opazovati zapletenih sprememb v naravi;

·        imajo težave pri posploševanju in sintezi pojmov;

·        slepota in slabovidnost v veliki meri omejuje celostno čutno zaznavo;

·        pri slabovidnih učencih je opazovanje daljše, oko potrebuje več časa, da se prilagodi na določene dražljaje;

·        slepota lahko oteži ali onemogoči doseganje ciljev, kar lahko pogojuje  psihološke probleme  npr. notranje nezadovoljstvo in napetost.

Učitelj bo lahko naletel tudi na težave, ki so odraz drugih dejavnikov. Te so subjektivne ali objektivne narave. Subjektivne so odraz psihofizične in zaznavne sposobnosti oz. prizadetosti vida posameznega učenca. Upoštevamo pa lahko tudi motivacijo. Objektivne težave  se najbolj odražajo v okolju, z odnosi v družini ali s slabimi izkušnjami (ovire na pločniku).

Dejstvo je, da je vid najvažnejši čut zaznavanja. Manj ko učenec vidi, manj je motiviran za spontano opazovanje. Prav zato so pomembne vzpodbude, motivacija in pravilni pogoji dela z upoštevanjem  posebnih pristopov in uporabo prilagojenih pripomočkov.

Kako slepi »vidijo«? Beseda »videti« opredeljuje posebno obliko gledanja. Videti slepemu pomeni  sprejemati svet s preostalimi čutili: z vohom, sluhom, tipom… »Videl sem bloške smuči« – pomeni slepemu občutil, otipal… »Videl sem slap« pomeni slišal, občutil pršenje in mrzel piš…. Tip je čutilo, ki slepemu v veliki meri nadomešča vid. Učenec, ki je oslepel kasneje in ima še ohranjene vidne predstave, veliko lažje prihaja do pravilnih predstav o prostoru in o odnosih v njem. Veliko težje pa je za tiste učence, ki so od rojstva slepi in nimajo nikakršnih vidnih predstav.Za slepe je potrebno poiskati, narediti ali kako drugače prikazati nadomestno informacijo za slikovni in grafični material. To so lahko taktilne slike, grafikoni, prilagojeni tipni zaznavi, modeli, tipne karte in načrti.

Praktično slepi učenci

Praktična slepota je strokovni izraz v tiflopedagogiki za tiste učence, ki imajo minimalni ostanek vida.

Za učence, ki imajo minimalni ostanek vida in so praktično slepi, uporabljamo razne obarvane tipne predloge kot tudi primerno vizualno gradivo, ki je prilagojeno okrnjeni vidni zaznavi (generalizirano in grafično prilagojeno).

Slabovidni  učenci

Pri slabovidnih učencih je praviloma opazovanje daljše kot pri videčih. Oko potrebuje več časa, da se prilagodi na dražljaje iz okolja. Z vajo in izkušnjami se zaznavanje predmetov in barv izboljša.

Tudi slabovidni učenci imajo skromne prostorske predstave, ker slabovidnost otežuje neposredno čutno zaznavanje, zato mora biti delo pri pouku geografije prilagojeno zaznavni sposobnosti posameznega učenca. Pri pripravi učnih lističev moramo biti pozorni na primerno povečavo grafičnega gradiva, na izbor kontrastnih barv, linij in vsebin, okleščenih vseh nebistvenih detajlov.

 

 

Učiteljeva priprava na pouk s slepimi in slabovidnimi učenci

 

Delo učitelja, ki poučuje učenca z motnjo vida se začne z analizo obstoječega didaktičnega kompleta, ki ga je potrebno prilagoditi za uporabo slepega oz. slabovidnega učenca. Postavijo se vprašanja kako, kaj, koliko. Že same vsebine učbenika ni mogoče samo preoblikovati v Braillovo pisavo ali v povečani tisk, ker so učbeniki za današnji čas vse bolj kompleksni in raznovrstni. Zahtevajo razumevanje različnih pristopov in tehnik branja informacij.

 

Učitelj je postavljen pred dilemo, kako učbenik z bogato slikovno in grafično vsebino prilagoditi tako, da z prilagoditvami za slepega in slabovidnega učenca ne okrni temeljne vsebine učbenika.

Učitelj mora pri prilagajanju upoštevati tako učenca s težavami vidnega zaznavanja kot predpisane učne vsebine in cilje. Tam, kjer se vsebine ne morejo ustrezno »prevesti«, mora poiskati dodatne poti in načine prilagajanja (dodatna razlaga, opis in demonstracija, izdelava tipnega prikaza, zvočna prilagoditev itd.).

 

V posameznem razredu, pri konkretnem učencu pa mora učitelj upoštevati tudi individualen pristop in zato uporabiti primerne metode in pristope.

-Za koga konkretno prilagaja didaktični komplet?

Primer: Učenec, ki je oslepel kasneje in ima še ohranjene vidne predstave, veliko lažje prihaja do pravilnih predstav o prostoru in o odnosih v njem. Veliko težje pa je za tiste slepe učence, ki so od rojstva slepi in nimajo nikakršnih vidnih predstav.

         Kakšen je učni načrt in katera so temeljna znanja, ki jih mora učenec osvojiti?

Učni načrt za učence s težavami vidnega zaznavanja je enak kot v redni osnovni šoli, vsebuje pa tudi odstopanja oz. prilagoditve, ki so nujne glede na specifične poti zaznavanja in podajanja vsebin pri slepih in slabovidnih učencih.

         Kakšni so pogoji in možnosti za tehnično izvedbo?

Primer: Slepi uporabljajo posebne učne pripomočke in primerne didaktične materiale, ki jim omogočajo utiranje poti do razumevanja novih znanj in vedenj. Predstave osvajajo z različnimi ponazorili, tipnimi slikami, reliefi ter s praktičnim delom v razredu in na terenu.

         Katere principe, metode dela mora upoštevati učitelj?

Primer: Temelj uspešnega in kvalitetnega pouka za slepe so posebna znanja: Braillova pisava, orientacija in mobilnost, uporaba sredstev komuniciranja (računalnik, pisalni stroj itd.).

 

Zaključek

 

Delo učitelja, ki poučuje slepe in slabovidne učence, je v marsičem izvirno. Za dosego učnih ciljev in za uspešen pouk je potrebna stalna učiteljeva inovativnost in prilagajanje posebnim individualnim potrebam posameznih učencev.

Današnji čas narekuje hitro in kvalitetno informacijo tako v procesu pouka kot v vsakdanjem življenju. Za učenca s težavami vidnega zaznavanja je pridobivanje informacij kompleksno, saj jih pridobiva pretežno po slušni in tipni poti oz. po okrnjeni vidni zaznavi. Informacije in s tem razumevanje vsebin, dejstev in pojmov so kvalitetne le takrat, ko so prilagojene dejanski individualni percepciji. Zato mora biti v procesu pouka marsikatera informacija podkrepljena z neposrednim otipom na modelu ali tipno sliko.

 

 

Viri:

         ni načrt za prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za

      slepe in slabovidne otroke, ZRSŠ

         Geografija nekoliko drugače, didaktika in metodika poučevanja geografije za slepe in slabovidne učence,

         Pouk zgodovine s slepimi in slabovidnimi, Zgodovina v šoli št.1 -2, ZRSŠ, 2004

         Posebnosti pouka geografije za učence z motnjami vida, Geografija v šoli št. 2, ZRSŠ, 2004

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: