Članek o knjigi – Dotik znanja

oktober 16, 2011

Kot biser v školjki

Knjiga Dotik znanja naj se dotakne vsakega učitelja
Med knjigami, ki so bile izdane lani, vsekakor ne moremo prezreti odlične knjige Romana Brvarja, učitelja zgodovine in zemljepisa in izvrstnega poznavalca poučevanja slepih in slabovidnih. Knjiga (izdala jo je založba Modrijan) se ponuja kot biser v školjki, saj je tovrstne literature kljub gostoti besed in razprav o inkluziji slepih in slabovidnih otrok pri nas bore malo.
Avtor na 152 straneh zajame bistvo specialne didaktike in metodike poučevanja v razredu, v katerem je slep in slaboviden učenec. Priročnik, kot Dotik znanja poimenuje avtor, razdeli na večji poglavji, in sicer Na poti k inkluziji in Iz prakse. V prvem delu preprosto in metodično prikaže potrebne korake, ki jih šola naredi, preden slep ali slaboviden vstopi vanjo, in seveda vse korake, ki jih izvaja, ko je učence v šolo že vključen. Spregovori o učinkovitosti komunikacije med učiteljem in slepim ali slabovidnim učencem, prilagoditvah, nazornosti razlage in motivaciji učenca ter poudari pomen in vlogo računalnika, ki jo ima za slepega ali slabovidnega učenca pri pouku in učenju za šolo. Posebej so zanimivi strokovni pogledi in napotki praktičnih oblik dela v razredu, priprave in izpeljave ekskurzij, obiskov muzeja in podobno.
Drugi del priročnika pisec usmeri v razlago didaktičnih in metodičnih pristopov k poučevanju zgodovine in geografije. Izrazito pregledno in razumljivo prikaže, kako je mogoče približati in omogočiti ustrezno usvajanje znanja iz omenjenih predmetov. Pri tem je pomembno, da je vrsta strategij poučevanja takšnih, ki jih učitelji vsakodnevno uporabljajo pri svojem dnevu, z Brvarjevimi napoki pa jih učinkovito prilagodijo za delo v razredu, v katerem je slep ali slaboviden učenec.
Knjiga je izrazito praktičen in na profesionalnih izkušnjah temelječ prispevek, ki bo prav vsakemu učitelju, ki v svoj razred pričakuje slepega ali slabovidnega učenca ali pa ga že poučuje, v veliko pomoč in oporo. Zanimiva je tudi za svetovalne delavce, spremljevalce slepih učencev, ravnatelje, specialne pedagoge, psihologe, knjižničarje in starše. Ta široka namembnost je še posebej spodbujena z dejstvom, da sta metodika in didaktika poučevanja v inkluzivnem razredu s slepim ali slabovidnim učencem še vedno veliko premalo poznana, to pa ima lahko veliko negativnih posledic tako za posameznike kot za sodobno družbo. Dotik znanja naj se dotakne vsakega izmed nas.

Izr. Prof. dr. DARJA KOBAL GRUM
Oddelek za psihologijo
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani

Objavljeno v Šolskih razgledih, št. 6, 2011

Advertisements

DOTIK ZNANJA

oktober 14, 2011

Kot biser v školjki
Dotik znanja naj se dotakne vsakega učitelja
Med knjigami, ki so bile izdane lani, vsekakor ne moremo prezreti odlične knjige Romana Brvarja, učitelja zgodovine in zemljepisa in izvrstnega poznavalca poučevanja slepih in slabovidnih. Knjiga (izdala jo je založba Modrijan) se ponuja kot biser v školjki, saj je tovrstne literature kljub gostoti besed in razprav o inkluziji slepih in slabovidnih otrok pri nas bore malo.
Avtor na 152 straneh zajame bistvo specialne didaktike in metodike poučevanja v razredu, v katerem je slep in slaboviden učenec. Priročnik, kot Dotik znanja poimenuje avtor, razdeli na večji poglavji, in sicer Na poti k inkluziji in Iz prakse. V prvem delu preprosto in metodično prikaže potrebne korake, ki jih šola naredi, preden slep ali slaboviden vstopi vanjo, in seveda vse korake, ki jih izvaja, ko je učence v šolo že vključen. Spregovori o učinkovitosti komunikacije med učiteljem in slepim ali slabovidnim učencem, prilagoditvah, nazornosti razlage in motivaciji učenca ter poudari pomen in vlogo računalnika, ki jo ima za slepega ali slabovidnega učenca pri pouku in učenju za šolo. Posebej so zanimivi strokovni pogledi in napotki praktičnih oblik dela v razredu, priprave in izpeljave ekskurzij, obiskov muzeja in podobno.
Drugi del priročnika pisec usmeri v razlago didaktičnih in metodičnih pristopov k poučevanju zgodovine in geografije. Izrazito pregledno in razumljivo prikaže, kako je mogoče približati in omogočiti ustrezno usvajanje znanja iz omenjenih predmetov. Pri tem je pomembno, da je vrsta strategij poučevanja takšnih, ki jih učitelji vsakodnevno uporabljajo pri svojem dnevu, z Brvarjevimi napoki pa jih učinkovito prilagodijo za delo v razredu, v katerem je slep ali slaboviden učenec.
Knjiga je izrazito praktičen in na profesionalnih izkušnjah temelječ prispevek, ki bo prav vsakemu učitelju, ki v svoj razred pričakuje slepega ali slabovidnega učenca ali pa ga že poučuje, v veliko pomoč in oporo. Zanimiva je tudi za svetovalne delavce, spremljevalce slepih učencev, ravnatelje, specialne pedagoge, psihologe, knjižničarje in starše. Ta široka namembnost je še posebej spodbujena z dejstvom, da sta metodika in didaktika poučevanja v inkluzivnem razredu s slepim ali slabovidnim učencem še vedno veliko premalo poznana, to pa ima lahko veliko negativnih posledic tako za posameznike kot za sodobno družbo. Dotik znanja naj se dotakne vsakega izmed nas.

Izr. Prof. dr. DARJA KOBAL GRUM
Oddelek za psihologijo
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani

Objavljeno v Šolskih razgledih, št. 6, 2011


Specialno didaktično učilo za slepe in slabovidne učence

april 16, 2011

 Večpredstavna nema karta Slovenije

 

Pouk geografije zahteva veliko nazornosti in praktičnega dela. Zelo pomembne so prostorske predstave zato je pri utrjevanju in preverjanju pogosto v uporabi nema karta. Naloge, ki jih pripravi učitelj so lahko zelo pestre. Tu pa se zastavi vprašanje, kako bo potekalo delo v inkluzovnem razredu, v katerega je vključen slep ali slaboviden učenec. Odgovor je lahko uporaba večpredstavne neme karte.

Izvedba:

–         nama karta je v osnovi prilagojena za otip,

–         v uporabi je obris Slovenije in Slovenija rečno omrežje,

–         izvedba neme karte je lahko s točkastimi magnetnimi oznakami, z samoleoljivimi blazinicami ali s tehniko piši briši za slabovidne učence .

–         Predstavljena nema karta omogoča neomejeno uporabo.

Zgradba neme karte:

Na leseni osnovi je kovinska sredica, ki jo prekriva poglobljen tipni obris v beli plastiki oziroma tipni obris Slovenije z rečnim omrežjem. Karti so priloženi magmetki in samolepljive blazonice.

Prilagojena večpredstavna nema karta omogoča:

–         sprotno ponazarjanje in demonstracijo,

–         samostojno delo učenca,

–         reševanje postavljene naloge.

Večpredstavna nema karta pa nikakor ni primerna samo za slepega ali slabovidnega učenca. Na njej bodo radi delali tudi drugi učenci v inkluzivnem razredu.

 


Specialno didaktično učilo

april 16, 2011

VEČPREDSTAVNA OSEBNA TABLA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE

 


Opis

Večpredstavna osebna tabla z robom je prilagojena tipni in zmanjšani vidni zaznavi. Zasnovana je tako, da omogoča delo slepega in slabovidnega uporabnika.

Tabla ima obojestransko delovno površino. Kontrastno temno in svetlo stran z dvignjenim robom, ki omogoča lažjo orientacijo slepemu ter preprečuje padanje predmerov na tla. Rob je tudi barvno poudarjen kar olajša orientacijo praktično slepemu ali slabovidnemu uporabniku. Jedro table je lesena osnova na kateri je z ene strani kovinska podlaga prevlečena z belo plastično folijo. Na drugi strani pa je črna gumirana podlaga. Tabla je ojačana z lesenim okvirjem. Velikost table se spreminja s starostjo uporabnika in namenom uporabe.

Uporabne lastnosti večpredstavne osebne table za slepe in slabovidne:

–   pozitivno risanje na folijo ali uporabo radelčka za negativno risanje,

–   uporabo predloge piši/briši za slabovidne,

–   svetla in temna podloga olajšata opazovanje in

demonstracijo raznih predmetov ali materialnih virov,

–   Dvignjeni kontrastni rob omejuje učni oz. igralni prostor ter olajša

orientacijo na delovni oz. Igralni površini.

–         teža table in gumirana delovna površina preprečuje drsenje.

–         interaktivno učenje.

Na njej lahko poteka demonstracija, delo z magnetnimi seti, pozitivno risanje za slepe, risanje piši briši za slabovidne in uporaba različnih tematskih tipnih predlog.

Tabla je tako individuano univerzalno učilo, demonstracijska in igralna površina.

Največji specter interaktivne predstavljivosti ima kovinska osnova, ki

omogoča demonstracijo in ponazarjanje z magnetnim pritrjevanjem.

Nekaj primerov:

–    nazorno osvajanje pojmov z magnetnimi elementi,

–    demonstracija predmetov, materialnih virov in učil,

–    opazovanje na kontrastni podlagi,

–    prikaz tematskih vsebin in oloceni procesov,

–    razne didaktične igre, ki so prilagojene tipu,

–    tabla omogoča tudi delo z samolepljivimi blazinicami oz. trakovi.

Možnosti je resnično veliko z uporabo različnih setov za posamezna predmetna področja. Prav dvignjen rob table, ki je grafično poudarjen pa olajša orientacijo na x in y osi. Na tabli lahko potekajo različne usmerjene aktivnosti, samostojna zaposlitev ali družabne igre. Slaba stran table je njena prenosljivost (velikost), zato je prav, da je doma še ena tabla.


Dotik znanja

oktober 20, 2010

Knjiga Dotik znanja s podnaslovom Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli, je aktualna in dobra informacija za učitelja, ki uči v inkluzivni šoli.

V knjigi pa je dan poudarek tudi staršem in vključenemu učencu.

V današnjih razmerah si težko predstavljamo inkluzijo brez aktivnega sodelovanja staršev. Starši pa ne smejo biti osamljeni. Pomagajo jim lahko tiflopedagogi, svetovalni delavci in učitelji na šoli. Starši vključenega otroka bodo potrebovali naslednje informacije:

● kako se bo njihov otrok vključil v novo sredino;

● kako mu bodo lahko pri tem v oporo;

● kako bodo sodelovali z učiteljem in drugimi člani strokovnega tima;

● katera specialna znanja in spretnosti bo njihov otrok potreboval za uspešno vključitev;

● kako bodo zagotovili specialne pripomočke in učila;

● katera dodatna znanja bodo potrebovali, da bodo lahko pomagali šolajočemu se otroku.

Starši potrebujejo določeno znanje in  korektno svetovanje. Njihovo sodelovanje s šolo in ustanovo za slepe mora temeljiti na odprtem partnerskem odnosu. Le takšen položaj staršev lahko pripomore k njihovi uspešni vlogi pri opravljanju odgovornih nalog vzgojitelja in pomočnika otroku pri delu v šoli in doma.

Današnji čas postavlja pred starše in učitelje nove izzive. Poleg izobraževanja je izjemno pomembna vzgoja. Opozorila nekaterih šolskih sociologov o razvajenosti otrok so še kako na mestu. Bogdan Žorž je v svoji knjigi Razvajenost, rak sodobne vzgoje zapisal: »Razvajanje ni v tem, ker bi imeli otroka preveč radi, marveč v tem, ker ga s tem prikrajšamo za pomembne izkušnje, brez katerih bo v življenju težko shajal.« Še posebno usodna je lahko razvajenost za slepe in slabovidne učence. Starši morajo biti otroku v oporo kot partnerji in svetovalci. Omogočiti mu morajo optimalne pogoje za domače delo in prosti čas.

Za uspešno vključevanje slepih in slabovidnih v večinske šole niso dovolj samo teoretična izhodišča, temveč  uresničevanje le-teh v praksi. To pa niti slučajno ne more biti omejeno samo na izvajanje specialno-pedagoške pomoči s strani tiflopedagogov, temveč mora biti vključen celoten strokovni tim večinske šole, na katero se je vključil slep ali slaboviden učenec. Inkluzija bo tako uspešna le, če bodo upoštevani vsi ključni strokovni, izobrazbeni, osebnostni in socialni kriteriji, ki so nedeljivi v celoti integriranega izobraževanja posameznika. 

Projekt vključitve lahko zaživi, če med seboj sodelujejo vsi udeleženci: učenec, starši, šola in specialna ustanova. Izjemno pomembno pa je tudi pravilno informirano in ozaveščeno okolje, kjer poteka vzajemen proces prilagajanja okolja in posameznika. Slepi ali slabovidni učenec ne sme biti breme za šolo. To pa se lahko zgodi, če na vključitev niso pripravljeni vsi udeleženci: šola kot celota in vsi učitelji v njej, slepi oziroma slabovidni učenec in njegovi videči sošolci pa tudi starši.

POUDARKI NA DELAVNICI.

–         Predstavitev učil, ponazoril in igrač

–         Kaj lahko naredimo sami in kako se to naredi

–         Izdelava zveneče žoge

–         Izdelava piščali

–         Prilagoditve, ki jih lahko naredimo sami.

Zaključek

 

Inkluzija pomeni vključitev učenca s posebnimi potrebami v sredino, kjer je doma, kjer je njegova družina in prijatelji. Inkluzija ima v primerjavi z segregiranimi oblikami izobraževanja vsekakor prednost, toda le v pogojih, da je slepi oz. slabovidni učenec enakovreden osebek v razredu in v okolju, kjer živi, da ima možnost in pogoje pri uresničevanju svojih specifičnih potreb. Inkluzija nikakor ni nekaj, česar bi se morali bati, ampak je lahko osvežitev za pedagoško prakso. Upravičen  je lahko strah učitelja pred neznanimi zahtevami


Picasso pod prsti

oktober 20, 2010

Kako smo za slepe in slabovidne prilagoditi razstavo slik Pabla Picassa

Od 20. januarja do 4. aprila 2010, je bila v Mestnem muzeju Ljubljana, razstava del Pabla Picassa Bikoborbe. Mit. Eros. Ideja g. kustosa Boruta Rovšnika iz Mestnega muzeja Ljubljana, da se na primeren način predstavi izbor razstavljenih Picassovih del slepim in slabovidnim, je bil velik strokovni organizacijski in tehnični izziv. Zgledov za tako smelo idejo pri predstavitvi slik v Sloveniji ne poznam. Podobni katalogi pa tudi galerije za slepe, obstajajo že v velikih evropskih muzejih. kajti predmet predstavitve slepim in slabovidnim so bila vrhunska umetniška dela, ki so že v izvedbi kompleksna in dostopna le vidni percepciji. Drugačna je bila predstavitev razstave Yanna Arthusa-Bertranda »Pogled od zgoraj«. Razstavo je v juniju leta 2006 gostil Mestni muzej, Ljubljana. Slike za to razstavo je umetnik že v osnovi prilagodil za slepe in slabovidne uporabnike. Predstavljenih je bil izbor 13 originalnih fotografij v relijefu.

Tako smo se za predstavitev razstave slik Pabla Picassa Bikoborbe. Mit. Eros. Odločili za vodnik (katalog), ki bi bil prilagojen  tako slepemu kot slabovidnemu uporabniku. Pri prilagajanju slik smo zato upoštevali komunikacijske pot za slepe,  praktično slepe in slabovidne uporabnike. Za izdelavo tipnih slik smo izbrali tehniko negativnega risanja z »radelčkom« in kivoprint tehnike s toplotno obdelavo. Za slabovidne pa grafično poudarjene tipne risbe.

Vodnik Picassovih del za slepe in slabovidne je tako obsegal:

–         Kratko predstavitev razstave Bikoborbe. Mit. Eros. v brajici in povečanem tisku,

–         Pabla Picassa njegov opus in predstavljena dela na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana,

–         opis posameznih del z razstave (slog, tehnika, velikost, nastanek, kompozicija,

–         tipni in bližinski ogled vloženih tipnih in grafično poudarjenih grafikah.

Prilagajanje umetniških del percepciji slepih in slabovidnih, brez posplošitev ni mogoča. Ne glede na tipno tehniko prilagodimo lahko le grob približek, kompozicijo, slikarsko tehniko, velikost, material in vsebino. Nekoliko lažje je predstaviti oblikovalske, modelarske ali kiparske stvaritve. Lahko si pomagamo z replikami ali z »neškodljivim« posrednim otipom oz. bližinsko zaznavo.

Kako smo za slepe in slabovidne prilagoditi razstavo slik Pabla Picassa

Od 20. januarja do 4. aprila 2010, je bila v Mestnem muzeju Ljubljana, razstava del Pabla Picassa Bikoborbe. Mit. Eros. Ideja g. kustosa Boruta Rovšnika iz Mestnega muzeja Ljubljana, da se na primeren način predstavi izbor razstavljenih Picassovih del slepim in slabovidnim, je bil velik strokovni organizacijski in tehnični izziv. Zgledov za tako smelo idejo pri predstavitvi slik v Sloveniji ne poznam. Podobni katalogi pa tudi galerije za slepe, obstajajo že v velikih evropskih muzejih. kajti predmet predstavitve slepim in slabovidnim so bila vrhunska umetniška dela, ki so že v izvedbi kompleksna in dostopna le vidni percepciji. Drugačna je bila predstavitev razstave Yanna Arthusa-Bertranda »Pogled od zgoraj«. Razstavo je v juniju leta 2006 gostil Mestni muzej, Ljubljana. Slike za to razstavo je umetnik že v osnovi prilagodil za slepe in slabovidne uporabnike. Predstavljenih je bil izbor 13 originalnih fotografij v relijefu.

Tako smo se za predstavitev razstave slik Pabla Picassa Bikoborbe. Mit. Eros. Odločili za vodnik (katalog), ki bi bil prilagojen  tako slepemu kot slabovidnemu uporabniku. Pri prilagajanju slik smo zato upoštevali komunikacijske pot za slepe,  praktično slepe in slabovidne uporabnike. Za izdelavo tipnih slik smo izbrali tehniko negativnega risanja z »radelčkom« in kivoprint tehnike s toplotno obdelavo. Za slabovidne pa grafično poudarjene tipne risbe.

Vodnik Picassovih del za slepe in slabovidne je tako obsegal:

–         Kratko predstavitev razstave Bikoborbe. Mit. Eros. v brajici in povečanem tisku,

–         Pabla Picassa njegov opus in predstavljena dela na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana,

–         opis posameznih del z razstave (slog, tehnika, velikost, nastanek, kompozicija,

–         tipni in bližinski ogled vloženih tipnih in grafično poudarjenih grafikah.

Prilagajanje umetniških del percepciji slepih in slabovidnih, brez posplošitev ni mogoča. Ne glede na tipno tehniko prilagodimo lahko le grob približek, kompozicijo, slikarsko tehniko, velikost, material in vsebino. Nekoliko lažje je predstaviti oblikovalske, modelarske ali kiparske stvaritve. Lahko si pomagamo z replikami ali z »neškodljivim« posrednim otipom oz. bližinsko zaznavo.

Kako smo za slepe in slabovidne prilagoditi razstavo slik Pabla Picassa

Od 20. januarja do 4. aprila 2010, je bila v Mestnem muzeju Ljubljana, razstava del Pabla Picassa Bikoborbe. Mit. Eros. Ideja g. kustosa Boruta Rovšnika iz Mestnega muzeja Ljubljana, da se na primeren način predstavi izbor razstavljenih Picassovih del slepim in slabovidnim, je bil velik strokovni organizacijski in tehnični izziv. Zgledov za tako smelo idejo pri predstavitvi slik v Sloveniji ne poznam. Podobni katalogi pa tudi galerije za slepe, obstajajo že v velikih evropskih muzejih. kajti predmet predstavitve slepim in slabovidnim so bila vrhunska umetniška dela, ki so že v izvedbi kompleksna in dostopna le vidni percepciji. Drugačna je bila predstavitev razstave Yanna Arthusa-Bertranda »Pogled od zgoraj«. Razstavo je v juniju leta 2006 gostil Mestni muzej, Ljubljana. Slike za to razstavo je umetnik že v osnovi prilagodil za slepe in slabovidne uporabnike. Predstavljenih je bil izbor 13 originalnih fotografij v relijefu.

Tako smo se za predstavitev razstave slik Pabla Picassa Bikoborbe. Mit. Eros. Odločili za vodnik (katalog), ki bi bil prilagojen  tako slepemu kot slabovidnemu uporabniku. Pri prilagajanju slik smo zato upoštevali komunikacijske pot za slepe,  praktično slepe in slabovidne uporabnike. Za izdelavo tipnih slik smo izbrali tehniko negativnega risanja z »radelčkom« in kivoprint tehnike s toplotno obdelavo. Za slabovidne pa grafično poudarjene tipne risbe.

Vodnik Picassovih del za slepe in slabovidne je tako obsegal:

–         Kratko predstavitev razstave Bikoborbe. Mit. Eros. v brajici in povečanem tisku,

–         Pabla Picassa njegov opus in predstavljena dela na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana,

–         opis posameznih del z razstave (slog, tehnika, velikost, nastanek, kompozicija,

–         tipni in bližinski ogled vloženih tipnih in grafično poudarjenih grafikah.

Prilagajanje umetniških del percepciji slepih in slabovidnih, brez posplošitev ni mogoča. Ne glede na tipno tehniko prilagodimo lahko le grob približek, kompozicijo, slikarsko tehniko, velikost, material in vsebino. Nekoliko lažje je predstaviti oblikovalske, modelarske ali kiparske stvaritve. Lahko si pomagamo z replikami ali z »neškodljivim« posrednim otipom oz. bližinsko zaznavo.


VEČPREDSTAVNA OSEBNA TABLA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE

oktober 20, 2010

 

Opis

Večpredstavna osebna tabla z robom je prilagojena tipni in zmanjšani vidni zaznavi. Zasnovana je tako, da omogoča delo slepega in slabovidnega uporabnika.

Tabla ima obojestransko delovno površino. Kontrastno temno in svetlo stran z dvignjenim robom, ki omogoča lažjo orientacijo slepemu ter preprečuje padanje predmerov na tla. Rob je tudi barvno poudarjen kar olajša orientacijo praktično slepemu ali slabovidnemu uporabniku. Jedro table je lesena osnova na kateri je z ene strani kovinska podlaga prevlečena z belo plastično folijo. Na drugi strani pa je črna gumirana podlaga. Tabla je ojačana z lesenim okvirjem. Velikost table se spreminja s starostjo uporabnika in namenom uporabe.

 

Uporabne lastnosti večpredstavne osebne table za slepe in slabovidne:

      –   pozitivno risanje na folijo ali uporabo radelčka za negativno risanje,

      –   uporabo predloge piši/briši za slabovidne,

      –   svetla in temna podloga olajšata opazovanje in

          demonstracijo raznih predmetov ali materialnih virov,

      –   Dvignjeni kontrastni rob omejuje učni oz. igralni prostor ter olajša

          orientacijo na delovni oz. Igralni površini.

–         teža table in gumirana delovna površina preprečuje drsenje.

–         interaktivno učenje.

Na njej lahko poteka demonstracija, delo z magnetnimi seti, pozitivno risanje za slepe, risanje piši briši za slabovidne in uporaba različnih tematskih tipnih predlog.

Tabla je tako individuano univerzalno učilo, demonstracijska in igralna površina.

Največji specter interaktivne predstavljivosti ima kovinska osnova, ki

omogoča demonstracijo in ponazarjanje z magnetnim pritrjevanjem.  

Nekaj primerov:

     –    nazorno osvajanje pojmov z magnetnimi elementi,

     –    demonstracija predmetov, materialnih virov in učil,

     –    opazovanje na kontrastni podlagi,

     –    prikaz tematskih vsebin in oloceni procesov,          

     –    razne didaktične igre, ki so prilagojene tipu,

–    tabla omogoča tudi delo z samolepljivimi blazinicami oz. trakovi.

Možnosti je resnično veliko z uporabo različnih setov za posamezna predmetna področja. Prav dvignjen rob table, ki je grafično poudarjen pa olajša orientacijo na x in y osi. Na tabli lahko potekajo različne usmerjene aktivnosti, samostojna zaposlitev ali družabne igre. Slaba stran table je njena prenosljivost (velikost), zato je prav, da je doma še ena tabla.