Izdelava tipnih slik in prikazov

Interaktivni model Slovenije je prilagojen za otip

Uvod

Kako slepim učencem predstaviti, obrazložiti ali opisati nek pojem, diagram, sliko, grafikon ali tabelo za učitelja geografije pomeni problem in izziv. Slabovidni si lahko pomagajo z lupo ali elektronskim povečevalom, za slepe pa je vsaka grafična slika predmet brez vrednosti. Rešitev je lahko le ta, da naredimo tipni zaznavi dostopen model ali diagram.

 

Zaznavanje

Tip je za slepega vsekakor najvažnejše čutilo. Če hočemo, da bo slepi učenec nekaj spoznal, mora to tudi otipati. S tipom zaznava prostor in si tako ustvari predstave. Tako si  ustvari predstavo o obliki, velikosti in vsebini določenega predmeta. Sposobnost učenca, da na tipni sliki še lahko zazna in s tipom pravilno razbere informacijo, prikazano v obliki pogojnega znaka, imenujemo tipni prag. Ta je pri posameznih učencih zelo različen in se izboljšuje z vajo.

Če učitelj geografije želi svojim slepim učencem pomagati osvojiti geografske pojme, mora izdelati številne tipne prikaze, pri čemer mora upoštevati zakonitosti tipne zaznave oz. tipnega praga. Pri izdelavi mora paziti, da so tipni prikazi očiščeni vseh nebistvenih informacij ter da so metodično in didaktično prilagojeni starosti učencem. Tipna informacija ne sme biti manjša od brajeve točke, kar pomeni, da mora biti med posameznimi pogojnimi znaki toliko prostora, da informacijo še lahko zaznamo z blazinico prsta.

Pri pouku uporabljamo različne tipne prikaze: modele, makete, zemljevide, skice, tipne slike. S pomočjo teh prikazov je osvajanje učnega programa lažje in bolj kakovostno. Tipne slike nikakor ne morejo nadomestiti slikovnega materiala, so pa lahko dobro dopolnilo k razumevanju določenih pojmov, procesov oz. posameznih elementov okolja.

S tipno sliko dosegamo lahko naslednje cilje:

·                                Razvijanje in trening tipa. Tip moramo neprestano razvijati, ga negovati in spodbujati. Vaje tipa se začnejo že v predšolskem obdobju in se nadaljujejo skozi proces izobraževanja.

·                                Razvijanje precizne motorike. Tako kot je pri gledanju potrebna selektivnost, kritičnost, prepoznavanje simbolike, je tudi pri tipu za razvijanje precizne motorike izjemno pomembna selektivna tipna zaznava.

·                                Razumevanje določenih oblik v procesu posploševanja oziroma generalizacije.

·                                Pridobivanje novih informacij in utrjevanje izkušenj iz vsakdanjega življenja.

·                                Dostopnost tipni zaznavi. Konkretni pojem, predmet moramo zaradi nedostopnosti neposredni tipni zaznavi pomanjšati oz. primerno povečati. Pomanjšano oz. povečano prikažemo razne  pojme, procese in pojave, predmete, ki zaradi velikosti, ali nevarnosti slepemu niso dostopni. Primer: seme, mali organizmi, žuželke, kroženje vode, sončni mrk, vulkan …

Tipne slike so dopolnilo didaktičnih kompletov. Izdelamo jih lahko z različnimi tehnikami, ki so lahko enostavne, npr. lepljenje različnih materialov, risanje s termo-pisalom, konturnimi barvami, izdelava tipnih predlog na mikrokapsulski papir, risanje na pozitivno folijo, risanje s tiflografom, izdelava matric za termovakumsko tehniko. Prav pri diagramih, strukturnih prikazih, klimogramih in različnih tipnih slikah je termo-vakumska tehnika nenadomestljiva. Ta tehnika omogoča preciznost, dobro tipno ločljivost in nazornost. Tipni prikazi na plastiki pa so tudi bolj obstojni. Praksa je to v celoti potrdila.

 

Tehnike izdelave tipnih slik

a). Termo-vakumska tehnika – Termo-vakumska tehnika je še vedno nenadomestljiva. Tipne slike, zemljevidi, načrti pa tudi drugi prikazi, narejeni s to tehniko, so kakovostni, precizni in dobro tipljivi. Žal je ta način izdelave zelo zamuden in zahteven, saj moramo vsako matrico ali tipno predlogo izdelati ročno (obrtniško) z upoštevanjem vseh zakonitosti tipne zaznave.

b). Mikro-kapsulska tehnika – Da bi lahko sledili naraščajočim potrebam po taktilnih predlogah, smo vpeljali izdelavo tipnih prikazov na mikro-kapsulskem papirju. Kupili smo napravo za segrevanje mikro-kapsulskega papirja, ki omogoča, da se s pisalom narisana ali fotokopirana slika dvigne in postane tipna. Nastane tako, da se ob segrevanju mikro-kapsulskega papirja sproži v kapsulah kemična reakcija. Kapsule nabreknejo in otrdijo tam, kjer smo zarisali skico. Žal ta tehnika ni najboljša, saj je treba upoštevati tipni prag, pa tudi kvaliteto linij, ki ne omogočajo zahtevnejših prikazov.

c). Pozitivna folija – Ta tehnika omogoča risanje skic na posebno folijo, pod katero položimo gumijasto osnovo. Zaradi pritiska pisala pod določenim kotom se narisani obris  izboči. Pozitivna folija slepemu v veliki meri nadomešča šolsko tablo. Je kot individualna tabla, na kateri lahko v učilnici in na terenu uspešno razložimo ali preverimo razumevanje določenega pojma.

Č).Tiflograf – Naprava omogoča risanje in izdelavo točkastih tipnih predlog na brajevem papirju. Delo s tiflografom zahteva kar nekaj spretnosti. Uporaba te tehnike je lahko zelo široka, saj bolj spretnim učencem omogoča samostojno risanje. Tiflograf  je namenjen tako učitelju kot slepemu učencu. S pomočjo tiflografa lahko ponazorimo določen pojem ali pa preverimo, kako ta pojem razume slepi učenec.

d). Izdelava tipnih predlog s konturnimi barvamiTa tehnika omogoča izdelavo kakovostnih barvnih in kontrastnih tipnih predlog. Čeprav je način izdelave zamuden, ga pogosto uporabljamo. Predloge so dobro tipljive in obstojne, zato so primerne tako za slepe kot za učence z minimalnim ostankom vida. Ta tehnika se je izkazala zelo hvaležna tudi za NOMAD (zvočna – taktilna računalniško vodena naprava). Omogoča izdelavo tipnih prikazov, ki jih še ozvočimo.+

e). Termo pisalo – Pripomoček je preprosta, a domiselna rešitev za izdelavo tipnih skic.Uporablja se s termo papirjem. Plastificirana stran papirja nabrekne pod vplivom toplote, ki jo dovaja ogreta konica pisala. Nastanejo izbokline (konture), ki jih lahko otipamo neposredno po nastanku. Slepemu se že med risanjem omogoči predstava o risbi. Žal tudi ta tehnika ne omogoča višje ali več nivojsko izdelavo tipnih prikazov. Tehnika je počasna, vendar omogoča izdelavo natančnih tipnih predlog.

f). Sitotisk in japonska tehnika terumi – Ta tehnika omogoča izdelavo natančnih in kakovostnih tipnih prikazov: skic, načrtov, nivojskih zemljevidov in slik; izdelki, narejeni s to tehniko, omogočajo zelo široko uporabo. Primerna je za dopolnjevanje brajevih učbenikov s tipnimi grafičnimi predlogami. Izdelava takih predlog in učbenikov pa žal zahteva specializirano tiskarno in usposobljeno osebje.

g). Računalniška izdelava točkastih tipnih prikazov – Tehnika omogoča preproste točkaste tipne prikaze, ki jih oblikujemo (narišemo) v računalniku in natiskamo na brajev tiskalnik.

h). risanje z braillevim pisalnim strojem – Z nekaj vaje je možno točkasto pozitivno risanje. Osnova je šest braillevih pik.

i). Druge tehnike – Za izdelavo taktilnih prikazov uporabljamo tudi druge bolj ali manj preizkušene tehnike. Te tehnike zahtevajo določene spretnosti in dobro poznavanje problematike tipne zaznave.

·        negativno risanje z radelčkom – ta tehnika je ena najstarejših. Največ jo sicer uporabljajo pri matematiki. Prav tako pa je primerna za delo pri pouku zemljepisa. Postopek risanja tipnih točkastih predlog poteka tako, da rišemo v negativu. Narisana skica pa je tipna v pozitivu.

·        samolepljive povoščene vrvice – vrvice so raznobarvne in prevlečene z voskom. Z njimi lahko hitro in dobro ponazorimo preproste tipne prikaze oz. pojasnimo konkreten pojem.

·        lepljenke – izdelujemo jih iz raznih materialov: vrvic, kartona, plute, smirkovega papirja, gume itd.

·        Slepi tisk – reliefni tisk brez barve, ki ga uporabljajo predvsem v knjigoveštvu za tiskanje napisov in okraskov na platnicah.

·        Uporaba peskovnika, modeliranje, delo s plastelinom itd..

Izbor in predstavitev različnih tehnik za izdelavo tipnih slik oz. prikazov je povzet po knjigi; Geografija nekoliko drugače.

Današnji čas narekuje hitro in kakovostno informacijo tako v procesu pouka kot v vsakdanjem življenju. Za slepega je pridobivanje informacij kompleksno, saj jih pridobiva pretežno po slušni in tipni poti. Zanj so informacije uporabne le takrat, ko so prilagojene dejanski individualni percepciji slepega. Dejstvo je, da mora biti v procesu pouka marsikatera informacija podkrepljena z neposrednim otipom, modelom ali tipno sliko, da bi učenec lahko razumeval dejstva in pojme.

 Izbor tipne tehnike mora upoštevati mentalno starost, izgubo vida, kvaliteto orientacije, motorike itd. Tako so lahko tipne slike enostavne ali kompleksne. Pomembno je, da je komunikacija s tipno sliko obojestranska.

Izdelava tipne slike

Pri izdelavi tipne slike ali drugega tipnega prikaza za slepe upoštevamo predvsem naslednje štiri korake;

1.    Potreba

V načrtovanju in realizaciji učnih ciljev smo postavljeni pred problem, kako obravnavati določeni pojem, proces ali pojav, da ga bo slepi oz. slabovidni učenec lahko osvojil.

Primer: Zgodovina 6 – razlaga pojma KOLOBAR.

Pri transformiranju tega pojma iz učbenika v tipno sliko moramo upoštevati naslednje:

·        koliko, kako in kaj transformirati v tipno sliko; (generalizacija)

·        koliko in katere pisne informacije bodo na tipnem prikazu;

·        v kakšni tehniki bomo izdelali tipno sliko oz. tipni prikaz.

2.    Praktična izvedba

a). Izbrali smo termo – vakumsko tehniko. Sledi priprava ustreznih materialov in pripomočkov.

Pri materialih moramo paziti, da so komplementarni, odporni na povečane temperature, večji pritisk, dovolj porozni in primerni za obdelavo. Zaradi različnega segrevanja na primer težko kombiniramo karton in kovino. Prav tako so pomembna lepila, ki ne smejo reagirati na temperaturo. Pri sintetičnih materialih pa moramo upoštevati povišano temperaturo in spremembo oblike, ki smo jo naredili pred termovakumsko obdelavo.

b). izdelava tipne matrice. Upoštevati moramo tipne zahteve (tipni prag, individualizacija, itd.).

c). termo-vakumski odtis.

d). dodatno oblikovanje, barvanje in umestitev v didaktični komplet.

    4. Uporaba

Pri pouku ali kot učni list za samostojno delo.

 

Slovar tiflopedagoških izrazov

 

Tipni prikaz ali predloga – vsak tipu prilagojen prikaz (slika) ali predmet, ki je prirejen ali prilagojen tipni zaznavi.

Zaznavna sposobnost – vzročno-posledično stanje zaznavnih/ poti pri posameznem učencu. Primer: učenec ki je slep od rojstva, je kasneje oslepel, je slep za barve itd. Zato pri pouku upoštevamo individualne zaznavne sposobnosti.

Integracija  – pomeni vključitev slepega ali slabovidnega učenca v sredino, kjer je doma, kjer je njegova družina in prijatelji. Integracija ima v primerjavi z azilom vsekakor prednost, toda le v pogojih, da je slepi oz. slabovidni učenec enakovreden subjekt v razredu in v okolju, kjer živi, da ima možnost in pogoje pri uresničevanju svojih specifičnih potreb.

Matrica – osnova oz. model za izdelavo termo-vakumskih tipnih prikazov: zemljevidov, reliefnih slik, načrtov, grafov itd..

Otip – celovita zaznava s tipom.

Pozitivna folija – posebna folija za pozitivno risanje, na katero s pomočjo gumijaste podloge in pisala rišemo informacijo, ki je tipljiva. Pozitivna folija slepemu učencu nadomešča tablo.

Taktilna percepcija – zaznava s tipom.

Taktilna predloga – vsaka tipna slika, zemljevid, skica itd., ki je prilagojena tipni zaznavi. Tudi enostavna aplikacija, ki je prilagojena tipni zaznavi.

Taktilni (tipni) prag – označujemo sposobnost učenca, da na tipni sliki še lahko zazna in s tipom pravilno razbere informacijo, ki je prikazana v obliki pogojnega znaka ali kakšne druge informacije.

Taktilni relief – relief, ki je prilagojen tipni zaznavi.

Termo-vakumska tehnika – temeljna tehnika izdelave tipnih prikazov na plastiki. Tehnika omogoča izdelovanje tipnih prikazov s pomočjo osnovne matrice, na katero z vakumom potegnemo segreto plastiko.

Tiflograf – naprava, ki omogoča risanje in izdelavo točkastih tipnih predlog na brajevem papirju.

Tip – temeljna zaznavna pot za slepega učenca.

Tipljivost – stanje predmeta ali prikaza, ki je dostopen tipni zaznavi oz. predmet ali prikaz ni tipljiv zaradi nedostopnosti, gibanja, velikosti.

Tipna karta – karta, zemljevid ali načrt, ki je prilagojen tipni zaznavi.

Tipna slika – vsaka slika, ki je dostopna in prilagojena tipni zaznavi.

Tipna zaznava – zaznava s tipom.

Tipni atlas – tematsko urejena zbirka tipnih kart ali načrtov.

Tipni dogovorjenimi znaki (geografija) – dogovorjeni kartografski in topografski znaki, ki so dostopni tipni zaznavi.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: