Kras!

Kras je osmislil kraki svet pri nas in po svetu!

Prav naš klasični kras, je osmislil kras po širnem svetu. Dal mu je identiteto in zgovorno prepoznavnost. Kako domače se lahko počuti slovenski krasoslovec na Moravskem, v južni Kitajski ali na Jukatanu, ko raziskuje jame, odkriva brezna, spoznava doline (vrtače) in druge znane oblike zakrasevanja. Zavedanje o krasu, o njegovih posebnostih, je prav s slovenskega matičnega  Krasa in s slovensko terminologijo spoznala svetovna javnost in stroka. V svetovni strokovni literaturi se tako uveljavi ime kras in številni kraški izrazi z našega matičnega krasa. Oglejmo si nekaj primerov poimenovanja: kras, jama, ponor, dolina, polje, ponikva itd. Tu, v kraški terminologiji, smo lahko najbolj prepoznavni.

Kako blagozveneča so slovenska poimenovanja kraških oblik in pojavov v jezikih sveta.

Pa se zavedamo tega?

Ali bomo v svoji nečimrnosti in v zatohlosti ozkih interesov dopustili, da se s krasom kitijo oni drugi?

To bi bil greh in zanikanje pionirskega dela naših kraških raziskovalcev, ki so predstavili svetu neizmerne lepote in zanimivosti našega, matičnega krasa. S Krasom se lahko Slovenci še bolj identificiramo v Evropi in svetu.

Evropski raziskovalni kraški center

Podprimo idejo o «Evropskem raziskovalnem kraškem centru« na kraških tleh Slovenije. Prav tako je zanimiva tudi pobuda o Evropskem kraškem muzeju, čeprav je v prenesenem smislu kraški muzej že tu, na kraških tleh Slovenije v vsej svoji veličini in naravni danosti.

Kje pa je lahko ta kraj, kjer bi postavili – »Evropski raziskovalni kraški center«?

Kraški svet  Slovenije je resnično velik, zato to, naj ne bi bila težava. Kras pa ni samo narava, so tudi ljudje, zato je prav, da je ta center v že obstoječem naselju. S tem se izognemo novi rani v občutljivem kraškem svetu. Prav je, da k ideji pristopamo z odgovornostjo in primernim odnosom do tega dela naše prelepe domovine.

Kras skozi čas

Naš matični Kras, je v svoji zgodovini doživljal že mnogo pretresov in nesreč.

A vedno je preživel in na novo vzcvetel. Kako neskončno je Kras prizadejala nebrzdana sečnja gozdov. Takrat se je narava maščevala z golim krasom. A rane so se s pridnostjo Kraševcev in trdožive narave zacelile. Tudi gradnja železnice je od kraškega sveta terjala ognjeni davek in zaradi gostejše poselitve ljudi tudi večjo obremenitev okolja. Še posebno krvav pa je  bil davek nesmiselnih vojn. Za njimi so ostale grde brazgotine v naravi in ljudeh.

A brazgotine so se s časom le nekoliko zgladile.

 

Kras je vrednota, ki jo lahko z neodgovornimi posegi zapravimo!

Se zavedamo, kakšno bogastvo je naš kraški svet, kjer potekajo neprekinjeno številni procesi in nove stvaritve. Tu lahko človek začuti moč stvarstva narave in svojo nebogljenost. Zato je prav, da sprejme pravila igre, ki jih narekuje narava. 

Ali ne vemo, da kraško podzemlje še vedno skriva največje količine neoporečne pitne vode v Sloveniji. Ta dragocena voda, ki se je tu zbirala tisoče let, je lahko  z nesmotrnimi posegi v naravo v trenutku uničena.

Kraški svet Slovenije potrebuje dolgoročno strategijo razvoja, takojšno celovito zakonsko  zaščito okolja in permanentno razreševanje perečih problemov prebivalstva. To pa so:

– oskrba z vodo,

– urejeno ravnanje z komunalnimi odpadki in odplakami,

– prestrukturiranje dejavnosti, ki obremenjujejo to krhko okolje itd..

Strategija razvoja pa bo lahko uspešna le, če bodo presežene meje občin, na novo nastalih pokrajin in regij.

Čezmejno sodelovanje ni odprti lov na slovenski Kras in pozidava kraških vasi z novogradnjami, ampak sodelovanje za trajnostni razvoj Krasa, kot neprecenljive naravne in kulturne dediščine.

Kako kras ohranjati in hkrati živeti z njim?

O tem nas lahko veliko naučijo pristni Kraševci, Notranjci, Dolenci, Kočevci ali  Belokranjci. Problemi obremenjevanja kraškega okolja, so se začeli z vdorom industrije (onesnaženje reke Reke, reke Krupe, Rinže), s prometom in priseljevanjem. Nedopustno pa je bilo tudi to, da so številna brezna oskrunili (grobnice) in degradirali v smetišča. Kako strašne so bile te zablode in zmote.

Boleče rane so krasu prizadejale tudi avtoceste. Le te pa so idealne, da na kras pripeljejo še industrijo in obrt. Kako naj potem še upamo, da bomo zanamcem ohranili bisere kraških danosti naše lepe Slovenije.

Zakaj je to tudi »naš« odnos. Zato, ker ne povzdignemo glasu. Zato, ker ne ozaveščamo in ne izobražujemo tistih, ki odločajo. Ker ne povemo kaj mislimo.

Lahko je rušiti krhko naravno ravnovesje, a težko je popravljati napake.

Toda žal še vedno se najdejo ljudje, ki kraški svet obravnavajo samo ekonomsko, brez kančka spoštovanja in odnosa do dragocenega in krhkega življenjskega okolja. Prav je, da se tudi kraški svet ekonomsko razvija in daje možnost zaslužka ljudem, ki tu živijo. Toda vsak poseg v kraški svet mora biti premišljen in opravičljiv. Slabo pa je, če je kraški svet na razpolago le kot prostor, ki ga je potrebno pozidati, izrabiti in si ga podrediti.

Kako daljnosežno zaščititi kras?

Rešitev je kot na dlani. Potrebujemo najvišji zaščitni zakon o krasu na vsem slovenskem ozemlju. Potrebujemo Kraški narodni park, ki se bo po velikosti in vsebini kosal s Triglavskim narodnim parkom. To smo dolžni storiti pokrajini Kras med Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom ter slovenskemu kraškemu svetu kot celoti. To zaslužijo ljudje, ki so s svojim delom soustvarjali današnjo kulturno podobo kraškega sveta na vsem slovenskem narodnem ozemlju. Ni nujno, da bi bil Kraški narodni park zakrožen v enem kosu, lahko ga sestavlja več vsebinskih večjih ali manjših delov, ki so zavarovani na nivoju narodnega parka. Podlaga za Vseslovenski kraški park je lahko Natura 2000 (za kraški del), regijski in krajinski parki, izjemne stvaritve ter značilna kraška kulturna krajina.

Odločitev o narodnem parku in njegova vsebinska realizacija je nujna, saj je naš kraški svet z vsakim dnem bolj ogrožen in ranljiv.

Predstavljam nekaj vsebinskih sklopov iz zakladnice kraških danosti na ozemlju Slovenije, ki bi jih morali še posebno zaščititi z zakonom oz. jih vključili v

Kraški narodni park.  

–    Zaščita in predstavitev izjemnih površinskih geomorfoloških kraških pojavov in oblik: udornih dolin, koliševk, ponorov, kraških polj, presihajočih jezer, kraških planot, brezna, škrapel, žlebičev itd.,

–    Zaščita in predstavitev podzemeljski geomorfoloških kraških oblik in pojavov (življenje v kraškem podzemlju, kraške jame in kapniške oblike).

–    Zaščita kraških voda: rek ponikalnic, presihajočih jezer, kraških izvirov, vodnih jam, podzemeljskih jezer itd.

–    Zaščita kraške flore in favne: gozdovi, pragozdovi itd. Zaščita avtohtonih živalskih vrst

–    Zaščita in predstavitev arheoloških najdišč, ostankov rimskega limesa, Mitreja, zgodovinskih utrdb (Hrušica), gradov, spomenikov, spominskih obeležij pa tudi ostankov mogočne Rupnikove obrambne črte.

–   Ohranitev kulturne kraške krajine: kraške hiše, kraških naselij, kraške arhitekture, ohranitev kalov in vodnjakov. Zaščita vinogradništva, kulturnih teras, vinskih kleti, tipične kraške živinoreje itd.

–    Zaščita konjev lipicancev, avtohtonih kraških pasem (kraški ovčar, kraško sivo govedo itd.).

–    Predstavitev kameninske zgradbe in naravnih procesov zakrasevanja: erozija, korozija, preperevanje, nastajanje sige, itd.

–   Zaščita in predstavitev kraškega roba, udornih dolin, koliševk, ponorov, recentnega krasa (v osrednji Sloveniji), belokranjskega kraškega ravnika itd.

Na celovito predstavitev kraškega sveta pa se navezuje še:

–    zgodovinsko izročilo jantarske poti, prisotnosti Ilirov Keltov in

Rimljanov,  jamborske ceste, izročilo furmanov, solne poti, ledenic itd.

–    Predstavitev in značilnosti bloškega smučanje (drsanja), izdelovanje suhe

robe, kamnoseštva, lončarstva itd.

–   Celovita turistična ponudba za celotni slovenski kraški svet. Turistična dostopnost  zanimivosti kraških oblik in pojavov.

–   Celovita predstavitev z UNESCO-m zaščitenih Škocjanskih jam.

–   Celovita predstavitev kraških mest in naselij.

–   Vzpodbujanje in svetovanje o ekološki pridelavi hrane, ohranjanje tipične kraške kuhinje in odpiranju turistični kmetij,

–   Ustanavljanje raziskovalnih in izobraževalnih centrov krasa (vključitev v programe Primorske univerze in Novogoriške univerze.

Primer: vrednotenje posledic onesnaževanja, proučevanje podnebnih posebnosti krasa (Burja), mikro-inverzije (kraška polja, koliševke), vplivi Mediterana in Alp. Prav tako pa tudi vplivi podnebja na rastje ter na življenje ljudi. Vplivi človeka in posledice.

–         Sodobnost: pesniška Vilenica, učne poti, opazovalnice, Kraška ohcet, Bloški teki, viteški dnevi, furmanski praznik, dnevi terana, osmice, dnevi Postojnske jame, pustovanje itd.

Zaspani kraški princi in princese

Morda je kar prav, da kraške prince in princese zbudimo šele takrat, ko bomo na njihovo celovito predstavitev pripravljeni in dovolj izobraženi. Le tako bodo lahko zasijali v vsej svoji prvobitni lepoti. Nekateri poizkusi oživitve kraških princev in princes, so se klavrno končali. Zgovorni so primeri mašenja požiralnikov na Cerkniškem presihajočem jezeru, pozidava Rakovega Škocjana, betonski poseg v Planinsko jamo, zanemarjanje Ljubljanice (od izvira do izliva v Savo), strupeni izpusti v reko Reko in reko Krupo.

Kaj pa kraška arhitektura? Kdaj bo v vsem svojem sijaju vzcvetel Štanjel, Branik, Križ ali Krkavče. Kraška arhitektura bi morala biti tudi danes ZAKON. Pa se to vidi v novogradnjah?

Kako dobra promocija slovenske prepoznavnosti v svetu je lahko naš kraški svet, ki je izjemen dragulj na ogrlici slovenskih lepot. Njegova tržna znamka je za Slovenijo dragocena. Le kje se še lahko tako pristno čuti in občuti Slovenijo. Evropa in svet naj spoznavata in proučujeta kras tu, na naših tleh.

Na matičnem krasu se je začelo razvijati krasoslovje – znanost in vedenje o krasu. Prav o njem pa slovenski krasoslovci veliko vedo.

Slovenski kraški svet je kot božje stvarjenje. Toliko prvobitne lepote, na tako majhnem prostoru ne najdemo nikjer v svetu. Kras ni samo kamnita pokrajina, ampak  tudi presenetljivo pestra in živa narava. Žal današnji čas z vsemi sodobnimi novotarijami kraškemu svetu ni naklonjen. To se odraža tudi pri odnosu do nekaterih kraških biserov in kraškega sveta, kot celote. Ni lipicancev brez Lipice prav tako Kras ni prepoznan brez stvaritev človeka. To pa so tipična kraška arhitektura, kraška naselja, »pozabljeni« vodni kali ali načrtno vzrejeno sivo kraško govedo.

Pa bomo dopustili, da z nerazumnimi posegi v naravo, razvrednotimo ta čudoviti kras z dragocenimi naravnimi biseri in izjemnimi stvaritvami ljudi?

Recimo krasu KRAS in nikar ne dopustimo, da nam drugi pripovedujejo o našem krasu!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: