Iz prakse za prakso

oktober 23, 2008

 

 

 

 

SVOBODNA    KARANTAIMIJA

 

(dramatizirana uprizoritev)

     

 

 

Preteklost naša je kot studenec,

ki žubori skozi čas.

Preteklost naša je ponos,

ki iz temin budi spomin.

Daleč sega spomin – naših korenin.

Karantanija, Gosposvetsko polje,

zibelka slovenske svobode.

 

Živ je spomin na potrjevanje knezov pod Krnskim gradom, na Gosposvetskem polju, ko je kmet volil oblast, ko je kmet potrjeval oblast.

Demokracija je luč, ki ne ugasne, demokracija je slovenska zavest.


     Spremna beseda

 

Dramska uprizoritev igrice Svobodna Karantanija je nastala v šolskem letu 1989/90.V želji, da popestrimo pouk zgodovine, smo z učenci uresničili projekt dramatizirane uprizoritve na osnovi zgodovinskih dejstev.

Z veliko zavzetostjo in zanosom učencev takratnega 6. razreda je bila igrica prvič uprizorjena in posneta na video že spomladi 1990.

 

Vesel sem, da studenec karantanske neodvisnosti žubori in nas krepi v svobodni in neodvisni Sloveniji.                                         Roman Brvar

 

Uvod

 

V 8. stoletju je bila Karantanija trdna in močna državna organizacija. V stoletni zgodovini svobodne Karantanije se je v zgodovinskem spominu


ohranilo demokratično potrjevanje karantanskih knezov.

 

V uprizoritvi je prikazano vsakdanje življenje Karantancev in obred potrjevanja kneza pod Krnskim gradom.

 

Izročilo svobodne Karantanije je še danes živo v zavesti slovenskega naroda.

Osebe:

Radovan,

Jelenko,

župan,

sel,

vaščani.

Prizorišče:

Karantanska vas, v kateri so še starci, žene in otroci.

V srcih ljudi je tesnoba in pričakovanje vesti o bojih z Obri.

 

V ospredju dogajanja je Radovan – star bojevnik, ki je oslepel v bojih z Obri, in njegov radovedni nečak Jelenko.

 

  Karantanska vas


       Prisluhnimo zato spominu slovenske zgodovine!

 

1.     dejanje: Svobodna Karantanija

 

Radovan modruje in radovednemu Jelenku pripoveduje o svoji usodi.

Radovan: Ja, ja. Daleč, daleč so že tiste pomladi, ko so naši predniki prišli med te gore in rodovitna polja. Oh, ko bi lahko vsaj še enkrat videl te prelestne lepote, spremljal tok reke in prešteval zvezde z nebes. Kratko umolkne in nadaljuje… A kje je Jelenko?

Po logih teka, kot žrebe in trosi smeh v pomladi tej.

Jelenko! Zateglo pokliče.

Jelenko:    Tu sem, ded Radovan. Takoj pridem.

Jelenko ves upehan priteče k dedu. Kaj je, ded Radovan? Zakaj me kličeš?

Radovan: Odvedi me pod veliko lipo na klancu za vasjo. Prej, dokler sem še imel oči, sem pogosto sedel v njeni senci. Danes  se  mi je zopet  zahotelo tja. Sam pa ne morem. Vodi me torej, Jelenko!

Jelenko: Rad te povedem, kamor hočeš, ded Radovan. Pa pojdiva torej. Tam   bom sedel k tebi, ti pa mi boš kaj povedal.

Prideta do lipe.

Radovan: Tako, Jelenko, sedaj pa le pojdi. Tu sem lahko tudi sam. Ne bom se dolgočasil, sedel bom v senci in prisluškoval glasovom porajajoče se pomladi.

Jelenko: Ne, ne. Pri tebi bom ostal, ti pa mi kaj povej.

Radovan: Kaj naj ti povem? Pripovedko o rojenicah in sojenicah, o škratih in volkodlakih, o sedmeroglavem zmaju?

Jelenko:    Ne, ne. O vsem tem sem že slišal. Povej mi raje kaj o svojih junaštvih, o bojih, o tem, kako si izgubil oči.

Radovan: O svoji nesreči  ne govorim rad. Spomin nanjo je preveč bridek.

Jelenko: Vem, ded Radovan. Vseeno bi rad slišal prav o tem.

Radovan: Naj ti bo, Jelenko.

Bilo je pred davnimi pomladmi, ko smo se pod vodstvom junaškega kneza Sama uprli Obrom.

Jelenko: Zakaj ste se uprli Obrom?

Radovan: Silili so nas, da se za njih bojujemo. Jemali so nam prostost. Pleniti so začeli tudi naša selišča, koče in polja. Vodili so naše ljudi v sužnost, kradli žito in živino. Obrski nasilnosti pa so se uprli tudi drugi Slovani – Čehi, Moravani. Bili so se hudi boji. Karantanci nismo dopustili, da nam ukazuje krivogledi Kagan.

Naj ga Morana pobere! Saj imamo svojega kneza.

Jelenko: Kako pa si izgubil oči, ded Radovan?

Radovan: S trumo vojščakov sem zasledoval Obre ob veliki reki. Obri pa so nam pripravili zasedo. Presenetili so nas na takem kraju, da se nismo mogli uspešno postaviti v bran niti se izmuzniti iz zasede. V hipu so nas razkropili, polovico pobili, polovico pa zajeli. Tudi jaz sem padel v ujetništvo. Obri me namenoma niso pobili do smrti. Drugi dan so nas preživele odpeljali pred poveljnika Obrov – Bojana.

Pozdravljen, poveljnik Karantancev. Hoteli ste nas v past, a ste sami padli vanjo. Ne  bom  ti  vzel življenja, le oči ti bom velel iztakniti. To je moja sodba!

Tako in podobno me je zasramoval in nazadnje velel, naj me oslepe. Njegovi vojščaki so me odvedli do ognja in mi z razbeljeno puščico iztaknili oči.

Jelenko: O joj, to si trpel, ded! In tako je bilo potem?

Radovan: Obri so nekemu mojemu vojščaku odsekali desnico v zapestju in mu ukazali, naj me odvede k našim. Tako je bilo, Jelenko!

Jelenko: Ded, maščeval te bom!

Radovan: Ne bodi zaletav, Jelenko. Ko odrasteš, boš tudi ti  vojščak. Takrat boš sam občutil, kako krut je boj.

V selišče priteče sel.

Sel: Karantanci, Karantanci! Hej, ljudje, ali čujete? Zgodilo se je najhujše! Zberejo se ljudje, ki v napetem pričakovanju pričakujejo novic.

Župan: Kaj se je zgodilo, sel? Kakšno vest prinašaš? Kako je bilo v boju z Obri?

Vaščani: Daj, povej že!

Sel: Naj trešči grom iz oblakov, naj zadone sirene iz tisočerih grl. O Morana, zakaj nam nisi prizanesla! Knez je pogibel in z njim truma rojakov.

Vaščani: Knez???

Sel: Veča na Krnskem gradu že zaseda, da izberejo novega kneza, ki povede nove trume Karantancev nad Obre in povrne izgubljena selišča.

Vaščani: Kdo neki bo knez?

Župan: Pojdem na Krnski grad, da bo veča kosezov, županov in veljakov odločila, kdo bode novi knez vseh Karantancev.

Vaščani: Pojdi že!

Vaščani se vračajo na domove in se spotoma pogovarjajo. Radovan in Jelenko se napotita pod vaško lipo, kjer se o pretresljivem dogodku še naprej pogovarjata.

Jelenko: Kdo bo novi knez?

Radovan: To bo na Gosposvetskem polju odločilo ljudstvo. Veča bo novega kneza samo predlagala, vsi svobodni Karantanci pa ga bodo na knežjem kamnu potrdili in izvolili za kneza. Tudi midva bova šla tja.

Pojdi, Jelenko, greva se pripravit za dolgo pot na Gosposvetsko polje.

Jelenko: Da, greva, ded. Komaj čakam, da vidim obred potrjevanja karantanskih knezov!

 

Konec prvega dejanja

 

 

2. dejanje: Svobodna Karantanija

 

Osebe: Radovan, Jelenko, Čedomir, knez,

spremljevalca kneza, ljudstvo

 

Prizorišče: Gosposvetsko polje, na katerem stoji knežji kamen. Ob njem se zbirajo trume Karantancev, ki se pripravljajo na potrditev kneza. V ozadju se vidi Krnski grad.

 Jelenko in Radovan prihajata na prizorišče.

Jelenko: Že vidim kneza, ki sedi na knežjem kamnu.

Radovan: O ne, Jelenko, to ni knez, ampak kmet Čedomir iz Blažnje vasi. On bo predal oblast v imenu ljudstva. Seveda šele po obredu. Pojdiva bliže in si oglejva potrditev kneza.

Kmet Čedomir sedi na kamnu in gleda proti Krnskemu gradu v pričakovanju prihoda bodočega kneza.

Čedomir: Glejte, knez že prihaja. Dvignimo glas, Karantanci!

Ljudstvo poje slavnostno pesem:

Tu volimo si kneza;

kmet sam mu daje oblast.

Narod ta iz sebe mu izroča,

moč žezla in krone v čast.

 

Medtem knez s spremstvom pride do knežjega kamna ter se ustavi pred Čedomirjem, ki sedi na njem.

 

Čedomir: Kdo je, ki prihaja med nas?

Ljudstvo: Deželni knez!

Čedomir: Ali je pravičen sodnik?

Ljudstvo: Je in vedno bo!

Čedomir: Ali je svobodnega rodu?

Ljudstvo: Je in bo!

Čedomir: Ali mu je mar blagor ljudstva in domovine?

Ljudstvo: Vselej in ob vsakem času!

Čedomir: S kakšno pravico me more pregnati s tega sedeža?

Ljudstvo: Dal ti bo 60 denarjev, marogastega bika in marogasto kobilo. Tvoja hiša pa bo prosta dajatev.

Čedomir:   Če je tako, naj Valuk sprejme čast deželnega kneza.

Nato Čedomir rahlo udari kneza po licu in ga tako opomni, da bo dober in pravičen sodnik.

Čedomir: Opominjam te, knez, da boš pravičen sodnik!

Čedomir zapusti kamen in se pridruži ljudstvu.

Spremljevalci Valuka peljejo trikrat okrog kamna. Medtem ljudstvo poje slavnostno pesem:

 

Tu volimo si kneza,

kmet sam mu daje oblast.

Narod ta iz sebe mu izroča,

moč žezla in krone v čast!

Knez Valuk sede na knežji kamen. Valuku se približa Čedomir in mu  da piti studenčnico iz vrča. Knez Valuk popije vodo in se zahvali.

Nato visoko dvigne meč.

Valuk: Prisegam, da bom deželo varoval in da bom pravično sodil v blagor ljudstva in dežele.

Z mečem zamahne na vse štiri strani neba.

Ljudstvo: Tako bodi, knez! Opominjamo te, knez!

Ljudstvo se razhaja.

Novi knez Valuk se s spremstvom napoti na Krnski grad.

Na prizorišču ostaneta sama Radovan in Jelenko.

Radovan: Vidiš, Jelenko, tako svobodni Karantanci volimo svojega kneza. Oblast mora biti v službi ljudstva, tako bo dežela Karantanija še naprej trdna in se bo lahko uprla vsakemu sovražniku, pa tudi Obrom, ki nam prizadevajo toliko gorja.

Jelenko: Naj živi Karantanija in njeni junaki!

Naj ji Vesna cveti še mnogo dni!

Radovan: Tako bodi.

Greva domov. Domači že težko čakajo vesti o novem knezu.

 

Radovan in Jelenko se odpravita proti domu.

Na prizorišču ostane le priča karantanske neodvisnosti – knežji kamen.

 

E p i l o g

 

Karantanci (Slovenci) so izgubili samostojnost in svobodo v 9. stoletju (leta 820), ko je prešla Karantanija – prva slovenska država – pod Franke.

A studenec skrite svobode je žuborel naprej vse do 90-ih let,

ko prerasel je v mogočen tok svobode spet.

 

Varujmo njegovo čistost za prihodnje rodove in za naš ponos!

 

Slovenija – ostani svobodna v združeni Evropi!

 

V i r i :

  Cankarjeva založba, Zgodovina Slovencev od začetkov do danes

  Oskar Hudales, Karantanija

  Prežihov Voranc, Gosposvetsko polje

 

 

Advertisements

RAČUNALNIK PRI POUKU GEOGRAFIJE

oktober 7, 2008

 

 

 

Uvod

 

Za vsakdanje delo in učenje potrebujemo vse več informacij. Prav informacija  je za slepega izrednega pomena in na srečo tudi računalniška tehnologija postaja vse bolj dostopna  slepim. Računalnik slepemu ali slabovidnemu učencu lahko delo le olajša, nikakor pa ne more nadomestiti prizadetega vida. Da pa je lahko računalnik koristen pripomoček za učenje in sredstvo sporazumevanja, se je v veliki meri potrdilo pri pouku.

 

Komunikacija in specialna znanja

 

V procesu celovitega usposabljanja in šolanja slepih in slabovidnih v Zavodu za slepo in slabovidno mladino učenci poleg predpisanega učnega načrta za redno osnovno šolo osvojijo tudi  posebna znanja iz komunikacije. Komunikacija obsega skupek svojevrstnih znanj, ki omogočajo slepim in slabovidnim učencem lažje povezovanje z okoljem. Na področju računalništva so to predvsem: strojepisje (desetprstno slepo tipkanje na pisalnem stroju in računalniku), računalništvo in spoznavanje ter uporaba prilagojene računalniške opreme za slepe in slabovidne.

Multimedija in druga standardna programska oprema, ki omogoča delo tudi z zvokom ali je prilagojena invalidom.

Komunikacija je za slepega temeljnega pomena. Prav internet pa omogoča kakovostno komunikacijo oz. povezavo slepega in slabovidnega z okoljem. Pri tem je potrebna vsaj naslednja minimalna prilagojena računalniška oprema (Braillova vrstica, JAWS, Govorec, Zoomtext).

Multimedijski programi in razna dodatna oprema  npr.  programi povečav, internet, so realnost. Računalniška tehnologija že danes omogoča več oblik in poti do informacij, kar vse bolj izkoriščamo tudi pri pouku. Dodatna računalniška oprema omogoča zelo široko uporabo raznih video-zvočnih in tipnih poti pri pouku.

Osnovni pogoji za uspešno delo slepega ali slabovidnega učenca na računalniku

·        Osnovna računalniška opismenjenost,

·        Znanje desetprstnega slepega tipkanja,

·        Upravljanje s posebno dopolnilno računalniško opremo,

·        Obvladovanje dela s posebnimi programi (JAWS, Zoom text),

·        Obvladovanje sredstev komunikacije,

·        Znanje braillove pisave…

 

 

Prilagoditve osebnega računalnika za slepe

 

Izpostavil bi le nekaj programske opreme in perifernih enot, ki jih slepi uporabljajo pri pouku.

 

Poleg standardnega osebnega računalnika se uporablja še  naslednja posebna oprema in programi:

 

·        Braillova vrstica,

 

·        Braillov in običajni tiskalnik,

 

·        Optični čitalec s posebnim programom za razpoznavo tiskanih besedil (OmniPage),

 

·        Zvočna tipna slika (NOMAD),

 

·        Zvočni izhod s programom in sintetizatorjem govora – JAWS,

 

·        Elektronska beležnica (Elobox) ali kombinacija Braillovega zaslona in beležnice (BrailleWave)

 

·        Modem – internet,

 

·        Multimedija.

 

·        program za snemanje zvočnih datotek

 

·        Uporaba prenosnega računalnika z vso opremo (internet, zvočni izhod, JAWS, Braillova vrstica, Braillov tiskalnik, optični čitalec, CD-enota),

 

 

Kombinacija brajeve vrstice z optičnim čitalcem, brajevim tiskalnikom in zvočnim izhodom slepemu omogoča delo na računalniku.

 

Brajeva računalniška vrstica

Brajeva vrstica je stranska enota za delo na računalniku. Slepemu zamenjuje zaslon. Preko nje lahko slepi učenec dela z besedilom, jih dopolnjuje ali pa prebira vsebine.

Slepemu učencu omogoča, da bere, preverja ali piše tekst na računalniku. Vrstica do neke mere slepemu nadomešča zaslon (zajame le del zaslona). Slepi lahko tekst bere, ga ureja ali vpisuje odgovore, s posebnimi program JAWS pa lahko dela tudi v Windowsih. Delo sproti preverja z otipom črk ali s sluhom (sintetični govor).

Računalniški zaslon je v znakovnem načinu dela razdeljen na 25 vrstic in 80 stolpcev. Brajeva vrstica, ki je uporabna le v znakovnem načinu dela, omogoča prikaz ene vrstice z zaslona. V eni brajevi celici je možno prikazati en brajev znak, ki je kombinacija dvignjenih in spuščenih točk. Učenci tako na računalniku samostojno pišejo referate, rešujejo teste ali dopolnjujejo odgovore. Vrstica vsebuje 40 ali 80 celic, razporejenih v vrsto. Za delo na računalniški brajevi vrstici sta osnovni celici dodani še 7. in 8. pika. 7. pika omogoča veliko začetnico, 8. pika pa pomeni številko.

 

Prilagoditve osebnega računalnika za slabovidne

Za slabovidne opremljen osebni računalnik omogoča povečave učnih vsebin, ki jih koristijo slabovidni učenci s programom CAR in MAGIC. Izjemno kakovostne so povečave v CAR programu. V tem programu lahko besedilo različno povečujemo, obarvamo črke in ozadje, prebiramo tekst v eni vrsti ali stran za stranjo. 

Povečevalnik zaslonske slike (Zoom text, Magic, CAR, Lupex Winmagic),

Poleg standardnega osebnega računalnika je potrebna še naslednja posebna oprema in programi:

 

·        Večji zaslon ( od 17” do 21”),

·         Programi povečav (Zoom text, CAR, Magic, Lupex, itd.),

·        Zvočna knjiga (Govorec),

·        Večji kurzor,

·        Multimedija,

·        Nomad.

 

Sintetični govor 

Sintetični govor slepemu z vajo omogoča poslušanje vsebin iz računalniških zapisov in sprotno zvočno preverjanje pri vnašanju teksta. Programska oprema je sestavljena iz programa, ki po določenem zaporedju sestavlja frekvence in iz svoje baze podatkov črpa zvoke, ki jih sestavlja v besede. Pri tem so upoštevane  zvokovno-pogovorne značilnosti slovenskega jezika. Z zvočno kartico in z ostalo programsko opremo ter z izgradnjo slovenske jezikovne baze bo zvočno branje še bolj dostopno slepim učencem.  

 

Avdio-taktilna naprava NOMAD

 

Nomad omogoča posredovanje govorjenih informacij o tipnih slikah, ki jih glasovno obarvamo. Tipne predloge namestimo  na posebno občutljivo (senzorsko) ploščo. Učenec lahko dela na Nomadu s tipnimi grafikami ali s tridimenzionalnimi  predlogami. Ker je naprava avdio-taktilna (zvočno-tipna), prihajamo do informacij z dotikom in zvokom. Učenec istočasno posluša govorjeno informacijo in občuti informacije s tipne predloge.  Učenec se lahko s pomočjo Nomada orientira, računa razdalje in površine. Na predloženem tipnem načrtu spoznava vsebino zemljevida, načrta, slike, diagrama ali samostojno išče odgovore na postavljena vprašanja. Nomad je primeren tudi za slabovidne učence.

Nomad slepemu v veliki meri zamenjuje vizualne multi-medijske programe. Prav občutek, da tipna predloga (zemljevid, slika ali predmet) oddaja slušno informacijo, pritegne slepega učenca, da raziskuje, se raje uči ali programira.

Računalnik je pripomoček za današnji čas in prihodnost. Računalniška »knjiga« je postala pomemben vir znanja tudi slepemu in slabovidnemu učencu.

 

Videča oseba v komunikaciji s slepim ali slabovidnim učencem

 

Minimalni pogoji:

·        Računalniška opismenjenost,

·        Seznanjenost z možnostmi in potmi komunikacije med videčim in slepimi ali slabovidnimi osebami,

·        Poznavanje posebne opreme in programov, ki omogočajo delo slepega in slabovidnega na računalniku

 

Zaključek

Raznovrstna oprema in specialni pripomočki omogočajo, da  učenci z različnimi individualnimi zahtevami vidne zaznave uspešno sledijo pouku in so pri praktičnih zaposlitvah samostojni in uspešni. Kot pogoj za izvajanje računalniško podprtega pouka je  ustrezna strojno-programska oprema z multimedijskimi računalniki in računalniška pismenost tako učitelja kot učenca.

Možnosti uporabe računalnika pri pouku je še veliko. Poseben izziv predstavlja možnost namestitve programa za delo preko računalniškega zaslona, ki bi slepim omogočila, da preko tipne predloge, ki jo prilepimo na zaslon,  raziskujejo oziroma delajo neposredno v izbranem  programu s pomočjo multimedijske opreme. Ta možnost je v primerjavi z Nomadom lahko še hitrejša. Več lahko slepi pričakujejo tudi od praktične uporabe dlančnika, zvočne knjige in satelitske navigacije, ki pa je predpogoj, saj omogoča orientacijo, ki je predpogoj za vsakršno aktivnost slepega.

 

Razlaga pojmov

Sredstva komuniciranja – sredstva, ki omogočajo slepim in slabovidnim učencem povezavo z okoljem. Ta sredstva so lahko računalnik, pisalni stroj, optakon itd.

NOMAD – računalniška zvočno-tipna slika, ki omogoča spoznavanje vsebine s tipom in zvokom (govorjeno besedo, določenim tonom ali sintetično govorno  informacijo).

Računalniška knjiga – sistem tekstovnih informacij na računalniku. Z brajevo vrstico in zvočnim izhodom je ta način računalniške informacije dostopen tudi slepim učencem.

Zvočna knjiga – knjiga, posneta na avdio kasetah, traku ali pa jo poslušamo preko zvočne kartice na računalniku.

Integracija  – pomeni vključitev slepega ali slabovidnega učenca v sredino, kjer je doma, kjer je njegova družina in prijatelji. Integracija ima v primerjavi z azilom vsekakor prednost, toda le v pogojih, da je slepi oz. slabovidni učenec enakovreden osebek v razredu in v okolju, kjer živi, da ima možnost in pogoje pri uresničevanju svojih specifičnih potreb.