Roman Brvar – KAKO SO K IMENOM DODALI PRIIMKE?

 

 

 

Uvod

 

Proces nastajanja priimkov, je v Evropi trajal več stoletij. Priimki so se najprej pojavili v Italiji (9. stoletje). Slovenci smo dobili prve priimke v 13. stoletju. Dokončno pa so se zapisali do 16. stoletja. 

Zakaj tako pozno?

V davnih časih, ko je bilo še malo ljudi in so živeli v majh­nih vaseh, priimki niso bili potrebni, zadostovala so imena. Kasneje pa, ko se te majhne vasi zrasle v večja naselja in mesta, ko je bilo naenkrat več Janezov in jožetov in Marij, jih je bilo treba med seboj ločevati.

 

 

Priimki na Slovenskem ozemlju so nastali na različne načine,

 

Oglejmo si naslednje primere:

     z dodajanjem poklica,

     z imenom prebivališča:

iz osebnih imen,

z dodajanjem očetovega imena in končnice

– z oznako zunanjega videza ali značajskih posebnosti.

 

Vsi priimki danes seveda ni­majo tako enostavne razlage pomena, a prvotno je vsak pri­imek imel svoj določen, ozna­čevalen pomen. Toda čas stoletij nepismenosti in netočna izgo­vorjava je mnogokrat zabrisala prvotni pomen.

Znanstveniki – etimologi iščejo razlago posa­meznim imenom in besedam in prihajajo do zanimivih razlag.

 

Prmer:

Primic pomeni vazal ali dedni najemnik, Vidmar je bil nekoč zakupnik na cerkveni zemlji (vidmu); Rutar ali No­vak bivata na rutu ali novinah, na iztrebljenem svetu, kjer je prej rasel gozd.

 

 

Poimenovanje v preteklosti

 

V starih časih so bili ljudje zaradi svojih dejanj ali osebnih značilnosti, pogosto poimenovani z imeni iz narave in še posebno z imeni nekaterih živali. Pogosta so bila predvsem poimenovanja: Muha, Zajec, Merjasec, jazbec, Polh, Medved, Orel Itd.

Primer:

            Močan je kot medved, spreten kot gams.

 

Pisatelj Janez Jalen je prav nazorno opisal življenje Mostiščarjev v povesti Bobri. Knjižni junaki: Ostrorogi Jelen, Redkozoba Ščuka, Neokretni Karp so imena, ki še danes budijo domišljijo.

 

Pisatelj Janez Jalen je navdih za pripovedno trilogijo Bobri, dobil v času službovanja na Ljubljanskem barju. V knjigi je, opirajoč se na arheološke najdbe, obudil v življenje davno izumrle mostiščarje. Knjiga stvarno in lepo opisuje daljne čase in takratne ljudi.

 

 

Čas Karantanije in Spodnje Panonije

 

Prva slovenska država Karantanija in nato Spodnja Panonija nam z zgodovinskimi viri predstavi tudi imena in dejanja takratnih knezov.

To je čas pokristjanjevanja, kar se odraža tudi pri poimenovanju. Tako se v zgodovinskih virih omenjajo knezi: Borut, Hotimir – Kajtimir, Gorazd, Valuk, Pribina, Kocelj itd.

Ob izgubi samostojnosti leta 820 pa že tujci; Etgar, Ernest Železni oz. njegov vladar Karel Veliki.

Prav v teh primerih vidimo, kako so k imenu dodali poimenovanje osebe tudi glede na značaj ali veličino posameznika.

 

Karantánija (tudi Korotán) je bila slovanska plemenska kneževina v Vzhodnih Alpah. Nastala je v 7. stoletju in je obstajala skoraj 300 let. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba.

 

 

Srednji vek v Evropi

 

Da Zgodovina ni tako suhoparna nam pripovedujejo nad vse zanimiva imena in poimenovanje srednjeveških vladarjev. Poimenovanja, ki so jih vladarji dobili iz različnih vzrokov so še danes nadvse zanimiva in zgovorna.   

Oglejmo si nekaj primerov poimenovanj:

         rodbinska poimenovanja (Ostrogoti, Habsburžani, Celjski, Burboni, Romanovi, Nemanjiči itd.),

         po dejanjih (Bizantinski cesar Vasilij – UBIJALEC BOLGAROV, Marija KRVAVA (Škotska), Ivan GROZNI (Rusija), Viljam OSVAJALEC, Karel KLADIVO itd.

 

Belasica je gora v Makedoniji, kjer sta se leta 1014 spopadli makedonska in  bizantinska vojska. Zmagali so Bizantinci. Zmagoviti cesar Vasilij II. – Ubijalec Bolgarov,  je dal oslepiti vse makedoske ujetnike (ok. 14 000). Ko je za to izvedel  makedonski car Samuel, mu je počilo srce.

 

   po načinu vladanja ( Jakob NAJPAMETNEJŠI NOREC KRŠČANSTVA, Viljam Friderik KMETOVALEC, Janez BREZ DEŽELE, Karel VELIKI, Ludvik XIV. SONČNI kralj itd.),

Janez Brez dežele je po smrti svojega starejšega brata Riharda Levjesrčnega postal angleški kralj (11671216). Imperij, ki ga je podedoval, se je raztezal od Pirenejev do škotske meje. Ime Brez dežele je dobil, ker ni bil prvi sin in torej ni imel posesti.

  Po osebnostnih značilnostih evropskih vladarjev ( Leopold KREPOSTNI, Albreht ZAPRAVLJIVI, Boleslav SRAMEŽLJIVI, Harold ZAJČENOGI, Rihard LEVJESRČNI, Edvard DOLGONOGI, Pipin MALI itd.),

 

Pipin Mali je bil prvi karolinški kralj, sin Karla Martela in oče Karla Velikega. Leta 747 je postal frankovski vladar. Okronali so ga leta 751 in ga za vladarja razglasili s papeževo podporo. Pipin Mali je bil ustanovitelj dinastije Karolingov.  Po njegovi smrti je zavladal sin Karel, ki je dobil ime Karel Veliki.

 

         Po krstnih imenih (Tvrdko TVRDKOVIČ (Bosna), Petar PETROVIČ (Črna gora), Elizabeta ALEKSANDRA MARIJA itd.),

         Dodatno ime ( Dimitrij ZVONIMIR (Hrvaška), Sigmund AVGUST, Hubert WALTER itd.

    Po krajih od koder so prihajali (Henrik FLANDRIJSKI (Flandrija – pokrajina na Nizozemskem), Margareta NORVEŠKA DEKLICA, Friderik ŠTAJERSKI,  Hema Krška (Krka – Gurk – Avstrijska Koroška itd.). 

Sv. Ema je karantanska svetnica. Izhajala je  iz rodbine grofov Breško-Selških. Rodila se je okoli leta 973, po ljudskem izročilu na gradu Pilštajnu, kjer so imeli njeni starši sprva fevd, kasneje dedno posest. Leta 1938 je bila razglašena za svetnico. Je zavetnica Krške župnije in avstrijske zvezne dežele Koroške.

 

 

 

Srednjeveška »kolonizacija« slovenskega ozemlja

Cerkveni in posvetni fevdalci so redko naseljeno ali opustošeno slovensko ozemlje kolonizirali s kmeti iz Bavarske, Tirolske  ali Zgornje Koroške. To se je odrazilo tudi pri značilnih priimkih: Indiharji, Talerji, Šmiti, Švabi, Taučer itd..Prav tako pa so se v mesta naseljevali tudi številni trgovci in obrtniki iz dežel Srednje Evrope ter Južne Evrope, kar lahko zaznamo tudi z značilnimi priimki: Lah, kodeli, Novak, Hrovat, Turk, čeh, Mohar itd.

Priseljenci so v priimku ohranili kraj, od koder so pri­šli: Tavčar (Deutscher), Hoče- var, Furlan…

 

Fevdalec je dobil v uživanje posest in kmalu ugotovi, da sama od sebe ne bo “rodila” ničesar. Potrebuje kmečko delovno silo. Ker kmetov podložnokov ni dovolj, prične naseljevati (kolonizira) nemško prebivalstvo s čimer se poleg kolonizacije pričneta še procesa asimilacije in germanizacije. V želji po še večjem dobičku so fevdalci naseljevali ljudi tudi zato, da so le-ti krčili gozdove in izsuševali močvirja.

 

 

Veliko priimkov je izšlo iz poklicev

 

Veliko priimkov pa je nastalo glede na dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali posamezniki. Oglejmo si nekaj primerov.

Ža­gar,  Logar, Ribič, Kmet, Kuhar, Trubar (ki je trobil v rog iklical tlačane na tlako);

Bil je kovač, žagar, ribič, kmet, kuhar, kolar, pintar, piskar barvar pa trubar. To so bili nekateri značilni poklici, ki žal danes zamirajo. Trubar tisti, ki je trobil v rog in klical tlačane na tlako. V Sloveniji je le še nekaj kovačev, ki na tradicionalen način še naredijo podkev in podkujejo konja. Poklic kovač  je bil predvsem vezan na konje in izdelovanje poljskega orodja. Poklici, kot pintar, piskar ali barvar pa so žal že izumrli. Pintarji so izdelovali sode. Piskarji so znali popraviti pocinkano posodo in barvarji so barvali blago.  

 

Kolarstvo je bilo nekdaj razvita obrt na Slovenskem. Kolarji so izdelovali trpežne vozove za prevozništvo ali furmanstvo, ki je bilo pomembna kmečka gospodarska dejavnost od 15. stoletja do uveljavitve železnic 2.polovici 19. stoletja. Poleg tega so kolarji izdelovali vozove in sani tudi za vsakdanje potrebe.

 

Iz današnjih priimkov pa lahko razberemo še celo vrsto poklicev in dejavnosti, s katerimi so se naši predniki ukvarjali v preteklosti.

Oglejmo si jih nekaj: Sitar, ilovar, lončar, cestar, mlinar itd..

 

Sitar je izdeloval sita s katerini so presejevali moko.

V preteklosti je bilo veliko lončarjev in opekarjev. Potrebovali so glino oz. ilovico. Njihove potrebe so zadovoljevali ilovarji, ki so jih zalagali s to surovino. Lončarji so bili obrtniki, ki so izdelovali prstene lonce. Te so nekoč gospodinje uporabljale predvsem v črnih kuhinjah.

 

Lahko bi rekli, da tudi danes še obstaja poklic cestar. Moramo pa vedeti, da je razlika med današnjim in nekdanjim cestarjem zares velika. V preteklosti so bile ceste večinoma makedamske. Delo cestarja pa je bilo ročno in zelo naporno (neurja, sneg, plazovi itd.).

Tudi poklic mlinarja izumira. V Sloveniji je vsako leto manj mlinov. Nekaj mlinov pa so le ohranili. Najbolj znan je plavajoči Babičev mlin na reki Muri in Trubarjev mlin na Rašci.

 

Primož Trubar (1508 -1586) se je spreobrnil v protestantsko vero in pod vplivom njenih naukov napisal prve knjige v slovenskem jeziku. Leta 1550 je na Nemškem napisal prvo slovensko knjigo Katekizem in ob njem Abecednik. Kasneje je nastalo še preko 20 knjig, med njimi Cerkovna ordninga, Sveto pismo nove zaveze, Hišna postila. Primož Trubar velja za očeta slovenskega knjižnega jezika in naše književnosti

 

 

Priimki, ki so nastali iz ledinskih značilnosti

 

Kaj pa poimenovanja Kotnik, Kamnikar, Podbregar, Močilar, Podhostnik, Ostrovrhar, Potočar, Poljanec, Dolinec, Planinec, Vel-kavrh, Potokar, Smrekar, Podlogar, Klančnik itd.

Večinoma so bili to kmetje, ki so dobili priimke po ledinskih značilnostih njihovih posestev.

 

Tisti trdni kmet tam v kotu doline je bil pač poimenovan za Kotnika. Podobno so poimenovali tudi; Podbregarja, Podhostnika, Ostrovrharja.

Kje pa je imel kmetijo Potočnik? Seveda. Tam doli ob potoku. Ni mu bilo lahko. Potok je večkrat poplavljal.

Prav tako je imel težave tudi Močilar. Na njegovih senožetih in njivah se je pogosto pojavila voda, ki je odnašala prst in oteževala oranje.

 

 

Priimki, ki so jih dobili begunci, popotniki, trgovci …

 

Tudi begunci, popotniki, trgovci, ki so se naselili iz drugih dežel in krajev so kaj hitro dobili poimenovanje; Lah, Turk, Hrvat (Hrovat), Tavčar (Deuscher – Nemec), Primorc, Kotar, Furlan, Dolenc pa Cigan in Mejač.

Kje se je naselil – Mejač? Živel je na meji.

 

Cigani se danes poimenujejo Romi. Cigani so prišli v Evropo iz indijske podceline, točneje iz območja Pandjab na severovzhodu Pakistana. V Evropi so se pojavili že pred 800 leti in se s svojim nomadskim načinom življenja selili iz kraja v kraj in se tako razselili tudi po Evropi.

 

Ko so se naši predniki (Alpski Slovan) naselili v te prelepe kraje, so prvotne naseljence pregnali ali pa so se ti umaknili v nedostopne kraje. Staroselce so pimenovali Vlahi ali Lahi. Nanje spominjajo krajevna imena s korenom Vlah, kot so npr. Laško, Laški rovt itd.

 

Naziv Vlah se je prav gotovo najpogosteje uporabljal za manjše skupine romansko govorečega, večinoma nomadskega prebivalstva. Vlahi so na ozemlju Balkana že davno opustili svoj jezik (razen v istrski Čičariji) in prenehali obstojati kot posebna etnična skupina, vendar so za seboj pustili mnogo, predvsem geografskih, imen, pri nas na primer Laško.

 

Od romaniziranih staroselcev so Slovani prevzeli nekatera zemljepisna imena, zlasti imena rek (Sava, Drava, Soča) in pokrajin (Kranjska) ter bolj napreden način obdelave zemlje in kovin.

Kasneje pa so za Lahe poimenovali tudi ljudi, ki so prišli z Laškega. Takrat so bili to kraji, kjer je danes država Italija.

 

Težko je verjeti, da bi se kakšen Turek naselil med Slovenci. Je pa res, da je v slovenske kraje pribežalo veliko beguncev (uskokov) iz dežel, kjer so gospodarili Turki. Ti begunci so bili resnično oblečeni po turško a govorili so slovanski jezik.

 

Uskoki je naziv za skupine ljudi, predvsem srbskega in hrvaškega porekla, ki so se med 15. in 17. stoletjem umaknili iz svojega domovanja zaradi prodorov Turkov in se naselili v tujini.

V zameno za naselitev na mejnem območju, so morali izvajati vojaško službo. Bili pa so upravičeni dajatev in imeli pravico, da so ohranili lasno kulturo.

 

 

Če mi poveš od kod prihajaš, te lahko poimenujem

 

Da so lažje razlikovali ljudi po imenih se pogosto uporabili tudi poimenovanje po kraju od koder je prihajal človek.

Primer: Janez iz Kastava, Janez Svetokriški, Fran Podlimbrski itd

 

V Hrastovljah je prelepa romanska cerkev sv. Helene. Cerkev je znana po freskah, ki jih je naslikal Janez iz Kastava, bolj znan po Mrtvaškem plesu iz Hrastovelj.

 

Različni ljudje pa so prihajali tudi iz Hrvaške, nemških dežel, iz primorja in Furlanije. Danes je Furlanija v Italiji blizu zahodnih meja Slovenije.

Tu živijo Furlani.

 

Furlani so samostojen narod s svojim jezikom in kulturo. Na žalost so jih Italijani pod fašizmom skoraj popolnoma asimilirali. V zadnjem času ustanavljajo svoje privatne šole in vrtce, saj jim Italijani, podobno kot Slovencem, ne priznajo nobenega posebnega statusa in zato tudi ne podpirajo izobraževanja v materinem jeziku.

 

Kar nekaj priimkov je nastalo na osnovi imen slovenskih zgodovinskih dežel; Dolenc – Dolenjska, Korošec – Koroška, Kranjc – Kranjska, Kočevar – Kočevska.

Cigani so na slovenskih tleh že dolgo prisotni. Pisatelj Josip Jurčič jih je prav zanimivo opisal v povesti Jurij Kozjak. Danes sebe imenujejo Romi.

 

 

S prvimi popisi so sistematsko zapisali priimke

 

Res je, ko so ob katasterskih popisih cesarice Marije Terezije, cesarja Jožefa II. in cesarja Franc Jožefa se je veliko spremenilo.  Da bi lahko popisali premoženje in ljudi so določili tudi hišne številke in zapisali »priimke«. Uradnikom takrat ni bilo težko zapisati značilni priimek ali poimenovanje.

Zemljiški kataster je načrtno urejen javni popis podatkov o lastništvu nad zemljišči na določenem območju, ki temelji na izmeri lastniških mej. Avstrijska cesarica Marija Terezija je bila prosvetljena absolutistka, ki je v državi uvedla številne reforme. Uredila je terezijanski kataster, uvedla je šolsko obveznost, centralizirala je državno upravo, ukinila je najemniško vojsko in uvedla vojaško obveznost in izpeljala številne druge reforme. Po štiridesetih letih vladanja je svojemu sinu Jožefu II zapustila močno in urejeno državo.

 

Primki ne povedo vedno kaj si

 

Kako pa si lahko razložimo nastanek priimkov, ki se navezujejo na cerkveno in posvetno oblast? Nekaj primerov: Škof, Papež, cesar, Kralj, Knez,Vojvoda.

Težko. Morda so bili dotični ljudje v službah pri cerkveni ali posvetni gospodi.

Lažje je razumeti nastanek priimkov: Šiftar, Molek, Mežnar, Cerkovnik, Kaplan. Ti priimki so nastali predvsem na podlagi verskega prepričanja ali dejavnosti posameznika (romanje, skrb za cerkev, protest proti napakam v cerkvi itd.).

 

 

Za številne priimke so kriva tudi osebna imena in telesne

 

 

Še bolj prepoznavni so priimki, ki so nastali iz imen: Luka – Lukač, Miha, – Mihevc, Cene – Cenčič, Francelj – Franckov, Florjan – Florjančič, Janez –  Janežič, Adamič  ali pa Markič, Petrič, Jakič, To-mič, Filipič, Florjančič, Velen-tinčič…

Kako pa so nastala poimenovanja: Pukl, Grbec, Starc in Črnc, Plešec, Šantel, Nose. Tu je bilo poimenovanje še najlažje, saj so ljudje hitro opazili značilnosti posameznega človeka. Njegovo hibo ali značilno ravnanje, ki je izstopalo iz vsakdanjega povprečja. To pa lahko pojasnijo tudi zgovorni priimki: Pezdirc, Zver, Čokl, Dihur, Smrkolj, Bokal. Divjak, Debevec, Suhač, Dobrovolec, Zlobec, Prešeren, Moder. . .

 

Janez Florjančič se je rodil 21. oktobra 1691 v Ljubljani, postal je duhovnik, služboval je po raznih slovenskih krajih in se naposled ustalil v stiškem samostanu. Njegovo življenjsko delo je izdelava zemljevida Kranjske v velikem merilu. Ko je zbiral za izdelavo zemljevida potrebne podatke, je mnogo potoval, zapisoval slovenska in nemška krajevna imena. Kot matematik je Florjančič pisal o računskih operacijah in pripravil geometrijski priročnik.

 

Veliko priimkov pa danes s temi predstavljenimi primeri nikakor ne moremo klasificirati in opredeliti. Krivda je predvsem pri zapisovanju, ko zapisovalec ni dobro slišal ali pa je kar po svoje zapisal priimek, ki ga je prebral ali slišal.

 

 

Junaki iz povesti in legend

 

Poimenovanja junakov so nastala v ljudski pripovedkah in legendah.

Oglejmo si jih nekaj:

 

Peter Klepec – junak iz Osilnice ob Kolpi je po ljudski pripovedi Bog podaril izredno moč, da je lahko izruval drevo in premagal Turke. Z izruvanim drevesom je pregnal vso turško vojsko, kralj pa mu je v zahvalo podelil pravico do lova in ga oprostil davkov. Zgodba je v marsičem podobna povesti o Martinu Krpanu.

 

Pretresljiva je epska balada o Mladi Bredi. Balada pripoveduje o hudobni tašči, ki je svojemu sinu umorila že sedem nevest in podobno usodo nameni še osmi  mladi Bredi.

 

Tudi legenda o Kralju Matjažu, ki je ena osrednjih oseb v slovenski slovstveni folklori. Podlaga zanjo je vsaj deloma zgodovinska oseba, to je ogrski kralj Matija Korvin (15. stoletje). Slovenski kralj Matjaž, ki spi v jami pod  goro Peco, bo pregnal sovražnike, ki ogrožajo Slovence.

 

 

Povej mi kdaj praznuješ god, pa ti povem kako ti je ime

 

Nekdaj je bila navada, da so krstili otroka na ime tistega svetnika, čigar god je bil najbližji rojstnemu ali krstnemu dnevu. Še danes ljudje na deželi večinoma praznujejo god in ne rojstni dan.

Primer: 24. aprila kristjani praznujejo god svetega Jurija. Zmagoviti junak je na ta dan premagal – zimo, hudobnega zmaja in prinesel pomlad – sonce.

 

         Godovanje danes pomeni praznovanje osebnega praznika na dan, ko se

         koledar spominja svetnika, na čigar ime je bil krščen ali ima njegovo ime.

 

 

Marsikje pa še danes priinkov ne potrebujejo

 

Na Islandiji (država in otok v Severnem Atlantiku), še niso sprejeli priimka. Zadostuje jim patronimik ali metronimik (ime izpeljano iz očetovega ali materinega imena). To, da nimajo priimkov si Islandci lahko privoščijo, saj jih je na vsem otoku le 250 tisoč. Pri njih gre morda tudi za nacionalni ponos, da so tako posebni, da ne rabijo priimka.

 

Gunarsson ali Gunarsdotir, tako da je denimo Bjoern določen z Gunarjev sin oz. od Gunarjeve hčere.

 

 

Kakšni bi kaj bili priimki, če bi nastali v današnjih časih?

 

Če bi ljudi poimenovali glede na njihove dejanja, osebnostne lastnosti ali videz, bi bili današnji priimki izredno pestri in slikoviti.

Oglejmo si jih nekaj:

Ejga, Mamilaš, Pretepač, Pijanec, Očalar, Šminker, Žabar, Briljantinec, Čvekač, Cvekar, Piflar, Cuzar, Luftar, Grivar, Ježko, Tobakar, Blokar, Panker, Metalec, Grafitar itd…

Pomisli in povej, zakaj bi jih tako poimenovali!

 

Priimek imaš tudi ti, ki bereš ta zapis.

Poskušaj si ga razložiti.

 

Več na: https://vkljucitev.wordpress.com/

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: